sreda, 13. januar 2010

Bodo naši poslanci uničili internet?

Dnevnikov novinar Blaž Mazi v današnjem komentarju Internet za telebane opozarja, da bo v naslednjih tednih naš parlament odločal o zelo pomembni spremembi zakona o igrah na srečo, ki je morda za naš razvoj celo bolj usodna, kot so vsi protikrizni ukrepi in reforme. Za kaj gre?
Državni zbor bo ta mesec ponovno odločal o spremembi zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim v Sloveniji vpeljala popolnoma zakonito omejevanje dostopa do določenih spletnih strani. /.../ Tako kot Slovenijo države v EU najbolj skrbi, da spletne strani z igrami na srečo uradno delujejo v oazah, kot je Gibraltar, zaradi česar jim ne plačujejo koncesij za prirejanje iger na srečo, udeleženci pa se elegantno izogibajo plačilu davkov. Do sem se zdi poteza ministrstva za finance, ki na priprošnjo urada za igre na srečo poskuša uveljaviti zakonsko omejitev dostopa do takšnih strani, še razumljiva, a lahko ob sredstvu in teži ukrepa, ki so si ga za to izbrali, samo ostrmimo. Medtem ko bo urad uspel omejiti dostop do mesta (IP-številke), kjer gostuje spletna igralnica, bo s tem nehote preprečil dostop tudi do drugih, popolnoma nedolžnih spletnih strani, ki bodo (v splošnem pomanjkanju IP-številk) hitro zasedle isti IP-naslov. Spletna igralnica namreč lahko IP-številko zamenja za nekaj evrov v manj kot pol ure, a ohrani isti spletni naslov. /.../ Omenjene ukrepe uporabljajo najbolj nedemokratične države na svetu in tudi v Sloveniji bi se morali zavedati, da je poseganje v tako pomembno infrastrukturo, kot je svetovni splet, izjemno občutljivo početje. Sicer majhnemu koraku urada za igre na srečo bi po vsej verjetnosti med prvimi sledil urad za intelektualno lastnino, kasneje pa bi se opogumili še drugi organi in nihče ne ve, kje bi se njihove želje ustavile. Prvi korak je res najtežji, a vsi naslednji so neprimerno lažji.
Iz Blaževe predstavitve problema je jasno razvidno, da se v konkretnem primeru v resnici sploh ne bo odločalo o nelegalnih igrah na srečo, ampak o usodi interneta. Bistvo interneta je prav odprtost oziroma generativnost, kot temu pravi Jonathan Zittrain, profesor na ugledni Harvard Law School. V svoji odmevni knjigi The Future of the Internet - And How to Stop It (2008) opozarja, da lahko pod krinko izboljšanja varnosti interneta izgubimo sam internet oziroma vsaj tisto odprtost oziroma generativnost, ki je zanj tako značilna. (za podrobnejšo predstavitev problema glej članka: Negotova prihodnost interneta in Boj za internet!) Tu navajam zgolj odlomek:
Popolno nasprotje sterilne tehnologije, pri kateri ni mišljeno, da kot končni uporabniki vanjo posegamo, je generativna tehnologija, katere osrednji predstavnik je prav osebni računalnik. Ko so se odločili, da bi začeli prodajati poceni računalnike, ki jih lahko vsak zase programira, niti slučajno niso znali predvideti, za kaj vse jih bodo njihovi kupci uporabljali. In prav to je čar generativne tehnologije, saj je krog ljudi, ki inovativno izboljšujejo posamezno napravo in jo prilagajajo za vedno nova opravila, bistveno večji, kot so zgolj razvojni oddelki nekega podjetja, ki proizvaja naprave s področja sterilne tehnologije. Zelo pomembno je tudi, da se pri sterilni tehnologiji razvijejo predvsem aplikacije, ki so tržno zanimive, pri generativni tehnologiji pa ljubitelji razvijajo tudi aplikacije, ki so lahko sprva povsem neuporabne in nihče ne ve vnaprej, ali se jih bo sploh kdaj dalo tržiti. /.../ Poleg osebnih računalnikov predstavlja takšno generativno tehnologijo tudi internet. Kot opozarja v svoji knjigi Zittrain, je bistvena nevarnost za prihodnost interneta prav to, da lahko to svojo generativnost kmalu izgubi. Čeprav je generativna tehnologija bistveno bolj inovativna in zato tudi uspešna, so z njo povezane resne težave. Ena večjih je dejstvo, da ideje, ki jih implementirajo njeni uporabniki, niso nujno vedno dobre oziroma so lahko tudi zlonamerne. /.../ Zittrain zato pravi, da se nam, če se ne bomo učinkovito spopadli s težavami, ki so nujna posledica odprtosti oziroma generativnosti tehnologije, po kateri deluje internet, kaj lahko zgodi, da bo v prihodnosti internet, kot ga poznamo danes, nadomestilo nekaj drugega, bolj varnega, a zato bistveno bolj kontroliranega in po možnosti v lasti kake multinacionalke.
Upajmo, da so naši poslanci dovolj razgledani, da bodo sprevideli, zakaj v resnici gre in se ne bodo odločili za "kitajsko" oziroma "iransko" varianto urejanja interneta z blokadami IP številk.

10 komentarjev:

  1. Tule je link na zakon, ki ga je DS blokiral. ključna je najbrž tale formulacija:
    "6. člen se spremeni tako, da se glasi:
    »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.«

    (PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO - EPA 553 -V )

    http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=46&sm=k&q=Zakon+o+spremembah+in+dopolnitvah+Zakona+o+igrah+na+sre%C4%8Do&mandate=-1&unid=PZ|EECD164C7D71A460C1257680004F58F9&showdoc=1

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni se zdi, da prepoved vplačil in oglaševanja povsem zadošča.
    A je morda kdo pomislil, da bi bili stroški iskanja takšnih spletnih strani in njihovo onemogočanje dosti večji, kot država morebiti izgubi prihodka preko izogibanja obdavčitvi? Sploh pa se je mogoče takšnim blokadam dokaj enostavno izogniti, če si le malo internetno pismen.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tole je še izjava Direktorata za informacijsko družbo MVZT.

    "Glede na vse navedeno menimo, da bi bilo v praksi obveznosti glede omejevanja dostopa do spletnih iger na srečo iz spremenjenega 6. člena Zakona o igrah na srečo, predvsem pa tudi morebitne ukrepe pristojnega inšpektorja na podlagi novega devetega odstavka spremenjenega 107. člena dejansko mogoče uporabljati le zoper tiste ponudnike storitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, ki so v pogodbenem odnosu s prireditelji iger na srečo. "

    Celotna izjava je na voljo tukaj

    OdgovoriIzbriši
  4. Skratka Luka, ne se sekirat, oni bodo blokirali le "poredne"... (ne vem, zakaj mora biti pravniski jezik tako kompliciran, zakaj taka latovscina?)

    OdgovoriIzbriši
  5. Res je iz izjave Direktorata skoraj nemogoče razbrati, kaj v hočejo v resnici povedat. No ja, moče samo mi laiki ne razumemo tega jezika... A če prav razumem, bi moral biti ponudnik interneta v pogodbenem odnosu z organizatorjem igre, da bi bil ga preganjali? Ampak to je zgolj mnenje Direktorata za informacijsko družbo. Kaj če ima Ministrstvo za finance drugačno mnenje? Verjetno pač prevlada črka zakona, kjer zelo jasno piše: "omogočanje dostopa do spletnih strani, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, je prepovedano."

    OdgovoriIzbriši
  6. Ja, besedila, ki jih damo pravniki od rok, so pogosto res zelo komplicirana. Človek se včasih res vpraša, ali česa ne bi bilo moč napisati bolje.

    Dokler, praviloma, ne vidi poskusov tovrstnih in drugih besedil o pravnih vprašanjih, ki jih napiše kak nepravnik. ;-)

    OdgovoriIzbriši
  7. Enostavna in nepravniška razlaga je sledeča:

    V 6. čl. ZIS-C je navedeno, da je prepovedano omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, če se je preko njih mogoče udeležiti spletnih iger na srečo. Če se to besedilo prebere tako, kot je napisano, to pomeni, da je prekršek že to, da se omogoči dostop do Interneta, saj se je preko njega mogoče udeležiti spletnih iger na srečo.

    Direktorat pa v svojem neobveznem mnenju razlaga, da je možno v skladu s 107. čl. ZIS-C operaterjem (ali s tujo kratico ISP-jem) prepovedati samo neposredno sklepanje pogodb o nudenju dostopa do Interneta s podjetji, ki nimajo koncesije RS.

    Ker so do sedaj inšpektorji UNPIS-a že večkrat bolj ali manj uspešno poskušali blokirati dostop do tujih spletnih igralnic, je pričakovati, da bodo to poskušali tudi v prihodnje. Dosedanji poskusi niso obrodili sadov zaradi tehničnih razlogov (že čez kratek čas je blokada postala nerelevantna) ali pa pravnih razlogov (zakonske podlage za njihove odredbe preprosto ni bilo), zato se jih bodisi ni izvršilo, bodisi jih je upravno sodišče po pritožbi umaknilo.

    Tokrat je pokroviteljem tovrstne zakonodaje v ZIS-C uspeli stlačiti določbo, ki se jo lahko razume kot zakonsko podlago za zahtevo operaterjem, da cenzurirajo določene vsebine. Kar pomeni, da se bodo morali operaterji na svoje stroške na sodiščih pravdati, ker bodo v prekršku, če odredbe ne bodo izvršili v skladu z vizijo UNPIS, ali pa, če bodo komunikacijo omejevali, o čemer bo verjetno imel kaj povedati DID oziroma APEK, kot nadzorni organ za ZEKom. Če pa bodo šle zadeve tako daleč, da bodo začeli inšpektorji UNPIS postavljati zahteve po pregledovanju vsebine komunikacije, pa bo verjetno moral nekaj o temu povedati tudi IP-RS ali pa celo Ustavno sodišče RS.

    Na žalost pa se bodo pravna kopja lomila na hrbtih operaterjev. Ti pa praviloma ne razmišljajo o nekih višjih ciljih in človekovih pravicah, temveč predvsem o stroških in cenah. Sodni postopki pa niso brezplačni, tveganje glob, ki jih lahko izrečejo inšpektorji UNPIS, pa predstavljajo resno poslovno tveganje. Še posebej, če kakšen sodnik razsodi, da je inšpektor ukrepal pravilno.

    Disclaimer: Delam za enega izmed operaterjev.

    OdgovoriIzbriši
  8. Blaž Mazi: Nepismeni (komentar v Dnevniku)

    "Na Križaničevem ministrstvu, kjer urad za igre na srečo deluje, dvomljive, čudaške in obrvi dvigajoče poteze ne presenetijo nikogar več. Povprečen državljan bi pričakoval, da bodo zakonodajni predlogi, ki v drobnih členih in odstavkih vsebujejo tempirane bombe, ostali vsaj na parlamentarnem situ, a kaže, da nas lahko skrbi. Zelo. /.../ Tuje spletne igralnice in stavnice seveda niso nedolžne, a nova zakonodajna pridobitev ima približno takšen učinek, kot da bi moral Dars zapreti avtoceste do italijanskih igralnic. /.../ Kdo so ti informacijsko nepismeni ljudje, ki odločajo o naših usodah?"

    OdgovoriIzbriši
  9. "Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo je dne 17.03.2010 ponudniku storitve informacijske družbe izdal tri odločbe z zahtevo po omejitvi dostopa do treh spletnih strani z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova v IP naslov (blokiranje DNS strežnika), pri čemer se je oprlo na novi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-C)."
    http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//6514/

    OdgovoriIzbriši