ponedeljek, 31. avgust 2009

Obleka, stroka in občinstvo

Kak teden nazaj je Ilija objavil zanimiv zapis o oblačenju v znanstvenem svetu fizike. Med komentarji je eden vseboval tudi neupirljiv (neizognljiv, neubežljiv, neobpišoč) zaključek: "Me zanima, kaj bo Matej porekel na tole debato :)" Ker mi je že ravno ime Matej, se temu vabilu ne morem upreti (izogniti, mu ubežati ali ga obpisati) in ponujam še nekaj mojih misli.

Ker sem pravnik, bom skušal podati pravniški odgovor. Izbira obleke je po mojem odvisna od naslednjih spremenljivk:

.....(OP + PD) / PO * NA
x = -------------------------
......RI - (PD * DD / OT)

(Ignorajte pike, ki so potrebne za približek izgleda formule, ker urejevalnik presledke "požre".)

Formula je bolj ali manj samoumevna in verjetno se z njo vsi strinjamo, a za vsak slučaj ne bo odveč dodati opisa posameznih spremenljivk:

OP: osebna preferenca. Spremenljivka z nepričakovano visokim vplivom. Učinkuje neodvisno od izbrane stroke in okoliščin (tudi na pravni fakulteti boste denimo dnevno srečali vse od oblek s kravato do jopic in kavbojk), vključuje tudi primere navidezne "osebne preference", oblikovane pod vplivom boljše polovice, starejše sestre ali mlajše hčerke.

PD: pomen dogodka. Za delo v laboratoriju (npr. branje pravne knjige v domači delovni izbi) se ni treba obleči enako kot za sprejem Nobelove nagrade (pomemben nasvet za vse bralce tega bloga, zlasti pravniške). Še vedno gre v veliki meri za oseben vtis o pomenu dogodka. Pomembna posebnost te spremenljivke je, da se v enačbi pojavi dvakrat. (Priznam, da se ob pogledu na študente ob opravljanju ustnih izpitov na PF sprašujem, ali sem bil drugačen jaz ali moji časi študija, kajti sam sem izpit vedno štel za svečan dogodek in se oblekel v kravato. Vsekakor je bila koristna posledica vsaj to, da sem zelo dobro unovčil svojo maturantsko obleko.)

PO: pričakovanja občinstva. Včasih ne gre drugače, kot da človek upošteva tudi navade in običaje krajev ali skupnosti, za katere se oblači. Obleko deloma gotovo narekujejo oblikovani standardi ali pričakovanja tistih, v katerih družbi smo, pa naj gre za sodelavce, stranke ali gledalce pred televizijskimi sprejemniki. (K sprostitvi pravil oblačenja v ameriških odvetniških pisarnah naj bi denimo baje dosti pripomogel razcvet spletnega podjetništva, ko so k njim po storitve prihajali dvajsetletni dot-com milijonarji v razcapanih kavbojkah in se kot stranke sami počutili nelagodno ob kravatarjih.)

NA: nuja avtoritete. Neodvisno od drugih spremenljivk lahko na izbiro obleke vpliva tudi preživetveni interes oblekonožca. Če gre denimo 27-letnik predavat v letnik, poln radoživih in ne povsem resnih 20-in-nekaj-letnih študentov, potem lahko razlika med kavbojkami in obleko s kravato pomeni razliko med simulacijo prepolnega poletnega bazena in mirno izvedenim predavanjem. Ko ta 27-letnik prejme Nobelovo nagrado (verjetnost y %) ali postane 50-letnik (verjetnost (1oo-y) %), nuja uplahne. Posebna podzvrst te spremenljivke je potreba po sklicu na avtoriteto, ko v pogovoru s kakim posebej trmastim zavračalcem znanja ali logike ne zaleže nič drugega.

RI: razpoložljivost izbire. Vključuje vse od obsega omare do trenutnega stanja duha pralnega stroja, likalnika ali likajočega.

DD: debelina denarnice. In to ne z že plačanimi računi.

OT: oddaljenost trgovine.

Ali to pomeni, da bomo pravniki v obleki pogosteje od fizikov? Verjetno že. Ali to pomeni, da bo katerikoli pravnik vedno bolj uradno oblečen od kateregakoli fizika? Seveda ne.

Tako. QED oziroma, kot bi rekli po "naše", I rest my case. (Case v tem primeru, da ne bo pomote, ni aktovka.) Upam, da je anonimni(a) komentator(ka) zadovoljen(ljna). :-)

sreda, 26. avgust 2009

Predsednik Slovenije naslednji teden v cernu

Naslednji petek, 4.9., bo predsednik Republike Slovenije, Dr Danilo Türk, obiskal cern. Popoldan je nacrtovano tudi srecanje z slovenskimi znanstveniki, ki so ali zaposleni v cernu ali pa so uporabniki cerna (spisek je v resnici kaj kratek in steje ducat in pol imen). Ravno pravi cas, saj se konec septembra koncuje moje dvoletno delo v cernu. Porocilo o dogodku sledi...

Javne predstavitve kandidatov za rektorja UL

Kandidati za rektorja Univerze v Ljubljani bodo imeli vsaj dve javni predstavitvi
  • 03. 09. 2009 ob 17.00 uri v »rdeči dvorani« Pravne fakultete na Poljanskem nasipu št. 2 v Ljubljani
  • v sredo, 9. septembra 2009, ob 14.00 uri na FMF UL, v Peterlinovem paviljonu, Jadranska 26, Ljubljana (na vabilu sicer pise, da je vabilo namenjeno članom akademskih zborov naslednjih fakultet Univerze v Ljubljani: Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, a dvomim, da bo predstavitev "zaprtega tipa")
Morda je javnih predstavitev se vec?

nedelja, 23. avgust 2009

Obleka naredi človeka in fiziki

Že nekaj časa sem si želel napisati par besed o oblačenju v akademsko-raziskovalni sferi, pred kratkim pa me je vrstnica na večerni zabavi vprašala, kdaj si nameravam končno najti kakšno pravo delo, kar me je ponovno spodbudilo k razmišljanju o tej temi. Na odnos ljudi do raziskovalcev v bazični znanosti namreč verjetno vpliva tudi dejstvo, da je veliko raziskovalcev oblečenih nekoliko študentsko, torej brez pravil, ki veljajo v poslovnem svetu.

Kot mlad osnovnošolec sem slišal zgodbe o mladih sveže diplomiranih ekonomistih, ki so prišli prvi dan dela v banko oblečeni v kavbojke in majico, pa so jih poslali domov, da se preoblečejo v obleko s srajco in kravato. To me je čudilo, konec koncev sem videl tako vrstnike kot tudi mnoge odrasle hoditi po svetu v kavbojkah in majici. Razložili so mi, da resna obleka vzbuja zaupanje: le kako naj človek zaupa svoj denar človeku v kavbojkah in majici?!

V fiziki, (vsaj v bazičnih raziskavah) velja zanimivo obratno pravilo, da ne zaupaj ljudem, ki predstavljajo svoje delo v suknjiču in kravati - zagotovo imajo kaj za bregom, sicer tega ne bi poskušali prikriti za poslovno obleko!

Res pa je, da recimo predstavitve na konferencah bazičnih raziskav v bistvu niso predstavitve strankam, temveč sodelavcem - raziskovalcem, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi in so na konferencah, da bi slišali zanimive novosti in se kaj naučili. Kdo so prave stranke raziskovalcev v bazičnih znanostih? To je celotna družba, ki bo imela koristi od napredka v raziskavah, ter politiki, ki družbo neposredno zastopajo in se v njenem imenu odločajo o delitvi denarja za raziskave. Ko se raziskovalci lotimo predstavitev "strankam", javnosti ali politikom, seveda tudi sami iz omar privlečemo poslovne obleke.

Ena izmed strank raziskovalcev, ki sodelujemo v izobraževalnih ustanovah, so tudi študentje. Vendar tam vzpodbude za oblačenje v poslovno obleko ni: sam se spomnim iz študentskih let, da so mi bili velikokrat bolj pri srcu profesorji, ki so se oblačili bolj sproščeno, saj so bili večinoma tudi bolj dostopni, duhoviti in prijazni.

Marsikdo si verjetno misli, da se tako oblačimo, ker se drugače ne znamo. Slišal sem že za stereotipe, da je za znanstvenike ukvarjanje z obleko izguba časa, ki nas drži stran od naših mikroskopov in osciloskopov. Mogoče obstajajo tudi taki znanstveniki, vendar smo po mojih lastnih izkušnjah ravno toliko modno osveščeni, kot katerakoli druga skupina zaposlenih. V resnici pa se oblačimo bolj udobno in "športno", ker smo se na tihem dogovorili, da je to sprejemljivo. Ko je dogovor, da je v redu, če si pri celodnevnem sedenju za računalnikom oblečen udobno, se zdi oblačiti v poslovno obleko narejeno. Da bi marsikomu ustrezal tak dogovor, verjetno potrjujejo "sproščeni petki" (casual Fridays), ko je tudi v firmah dovoljena bolj športno-elegantna izbira obleke. Nenazadnje se tudi ljudje, ki so imeli v službi poslovne obleke, popoldne preoblečejo v bolj udobne stvari.

Osnova omenjenega "tihega" dogovora je, da smo znanstveniki po naravi uporniki proti vse vrste normam. Konec koncev moramo za nova odkritja znati dvomiti v obstoječe vzorce in biti sposobni razmišljati izven sprejetih okvirov razmišljanja. En slavnejših takih "upornikov" je bil Richard Feynman, nobelovec, ki je bil svoj boj proti kravatam: večkrat je nalašč teatralno snel kravato po prihodu na svoja predavanja, ali pa je spravljal v zadrego osebje v fakultetnih profesorskih klubih, ko se je na vratih s pomembnimi gosti pojavil brez nje, kljub temu, da je bila predpisana.

Po eni strani je ta upor proti konvencionalnim poslovnim pravilom oblačenja sporočilo, da raziskovalci počnemo to, kar počnemo, in smo, kar smo, zaradi svojih sposobnosti, ne zaradi svojega zunanjega izgleda. Po drugi strani pa je le odraz tega, da toge norme in pravila tudi sicer počasi izgubljajo pomen v družbi, in postaja oblačenje vedno bolj le stvar osebnega okusa. Ne trdim, da je to dobro, ampak tako je: vedno več je tudi poslovnežev, sploh Američanov, ki se ne oblačijo več v srajce in kravate, pa tudi na fakultetah se opazi razlike v oblačenju med različnimi generacijami. Ta trend se je pri raziskovalcih, ki nimamo vsakodnevnih stikov s stranko, poleg tega pa smo velikokrat tolerantni in dojemljivi za drugačnost, le začel nekoliko prej.

Slišal sem že pomisleke, da tako oblačenje lahko dela bazične raziskave neprivlačne za mlade študente, saj se jim verjetno zdimo kot ljudje neurejeni in razpuščeni. Ljudje te vsekakor drugače dojemajo, če si v poslovni obleki ali pa oblečen bolj športno, kot sem že večkrat doživel predvsem v trgovinah. Vendar je marsikomu ravno ta sproščenost bolj privlačna, ker ni togo in vpeta v "starinske" vzorce, ter sporoča, da je pomembno, da se dobro počutiš in kvalitetno delaš; ali boš imel pri tem okoli vratu kravato, pa je tvoja stvar.

Prototip znanstvenika je suh možic skuštranih las v beli halji z neznanimi aparaturami v rokah. Delo fizikov velikokrat ne zahteva halje, temveč sedenje za računalnikom, na katerem poteka analiza izmerjenih podatkov. Na drugih področjih znanosti so stvari verjetno drugačne. V mikrobiologiji, kjer imam kar nekaj prijateljev, delo v laboratoriju kliče po belih haljah, videl pa sem, da tudi na konferencah predstavljajo v srajcah in suknjičih. Zato bi bilo prav zanimivo slišati od kolegov iz drugih področij, kakšen je njihov pogled na to temo.

Miti o službah v industriji

Na "Science Careers" David G. Jensen (ustanovitelj in direktor Careertrax inc., biotehnološke in farmacevtske svetovalne firme v Sedona, Arizona) piše o mitih glede služb v industriji, ki jih imajo(-mo) raziskovalci iz akademske sfere. Čeprav so izkušnje biotehnološko obarvane, so zanimive tudi za nas ostale. Miti, ki jih identificira so
  • mit #1: kvaliteta znanosti v industriji je slaba: resnica je po njegovem mnenju - denar je lažje dobiti, znanost, ki se dela v industriji pa ni slabša temveč le drugačna
  • mit #2: v industriji nimaš znanstvene svobode: "Če lahko napišete predlog projekta v industriji ali pa prijavo na razpis v akademski sferi, potem uveljavljate znanstveno svobodo. Med industrijo in akademskim svetom je več podobnosti, kot si mislite."
  • mit #3: v industriji ne moreš objavljati: večina delodajalcev se zaveda pomena objav za znanstveno dušo. Je pa res, da so določeni deli izsledkov poslovna skrivnost. Teh se ne objavlja.
  • mit #4: v industriji ni varnosti glede služb: po mnenju Jensena je to problem, ki ga vidijo predvsem akademiki, medtem ko so znanstveniki v industriji navajeni menjavanja služb
Me zanima, kaj o primerjavah med službami v akademski sferi in industriji menite bralci tega bloga?

sobota, 22. avgust 2009

Ta vesela šola

Pod tem naslovom je v novi številki Mladine izpostavljen rezultat razpisa "Izvajanje projektov za inovativne in ustvarjalne pristope k poučevanju in učenju" na ministrstvu za šolstvo. Od začetka julija do sredine septembra morata tako dve raziskovalni skupini porabiti kar 1.2 milijona evrov. In kako jim bo to uspelo?

...mariborska filozofska fakulteta dobila 438 tisoč evrov, koprska pedagoška fakulteta pa 800 tisoč evrov. Gre za ogromne zneske; približno milijon evrov je prispeval evropski socialni sklad, 200 tisoč evrov pa Slovenija, pri čemer je še najbolj presenetljivo, da morata obe instituciji denar potrošiti do 15. septembra...

Dr. Ana Vovk Korže z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete pojasnjuje, da bodo za nekaj manj kot pol milijona evrov izdelali 10 tematskih učnih poti z brošuro, kartami in učnimi tablami na terenu ter učni poligon s 16 ekromediacijskimi objekti, kot je denimo rastlinska čistilna naprava...

A še večji izziv - kako potrošiti 800 tisoč evrov v dveh mesecih - je pred koprsko pedagoško fakulteto. Dekanica fakultete dr. Mara Cotič je pojasnila, da bo denar v okviru projekta porabljen za »razvoj inovativnih in ustvarjalnih pristopov k učenju in poučevanju«, za pregled odprtih vprašanj na področju vzgoje in izobraževanja in za »pilotno uvajanje modela na področju spoprijemanja z nasiljem in zdravega življenjskega sloga«. [...]Delo vključuje »branje in pregled izbrane in relevantne strokovne literature«, analize domačih in mednarodnih raziskav s področja vzgoje in izobraževanja, pregled dokumentov, smernic, poročil sodelovanja na delovnih sestankih, soočanje spoznanj in pogledov različnih znanstvenih disciplin in iskanje rešitev, »ki bodo prispevale h kakovosti slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema«. Večino denarja naj bi porabili za avtorske honorarje in plače, okrog 110 tisoč evrov pa za materialne stroške.

petek, 21. avgust 2009

Programi kandidatov za rektorja UL

Na vstopni strani Univerze v Ljubljani so na voljo programi kandidatov za rektorja UL. Kandidati so po abecednem vrstnem redu: Prof. dr. Jože Duhovnik, Prof. dr. Janez Hribar, Prof. dr. Stane Pejovnik, Prof. ddr. Rudi Rizman. Slednji ima tudi svojo stran, prav primerno na domeni rektor.si

četrtek, 20. avgust 2009

Kaj bi vprašali kandidate za rektorja UL?

V obliki komentarjev na tole objavo lahko sporočite svoja vprašanja kandidatom za rektorja Univerze v Ljubljani. Zdi se mi pomembno, da jih soočimo s čim več konkretnimi problemi, ki tarejo tako študente kot profesorje.

Znanstveni stand-up komik

Brian Malow ni ravno običajen stand-up komik. Je namreč stand-up komik za "piflarje". Njegovi vici ne govorijo o "mujotu in hasotu" pač pa prej o helijevem in vodikovem atomu in ostalih zabavnih temah. Nekaj njegovih nastopov si lahko ogledate na youtube. Zanimiv je recimo tale prispevek k O’Reilly Media’s Ignite Show, šovu, kjer govorci predstavijo v petih minutah 20 transparenc na temo "geek kulture".


(Primeri ostalih "ignite geek" predstavitev so recimo ”Boiling Water in 5 Steps (Using a Nuclear Reactor),” ”Building a Multiperson Pogo Stick,” “Guide to Geek Dating.” )

Več o Malowu lahko preberete tukaj. Nekaj zanimivih izsekov

... I was editing myself more in the comedy clubs than at certain private gigs. Some of my favorite routines were gathering dust because the typical nightclub audience isn't likely to laugh at a joke whose punch line invokes the inverse-square law.

But, at shows for Apple or Microsoft or Stanford—when my audience contained a critical mass of engineers and science enthusiasts—I could wax scientific in the voice that was most colorful and entertaining to me. I could crack a joke about cloud chambers and it would be greeted with laughter and appreciation...

...And I'm pleased to report empirical evidence that scientists do, in fact, have a sense of humor. True, they sometimes have a tendency toward literal interpretations—like when I compared the 125-degree heat in Arizona to the surface temperature of Venus, and a loud voice in the room countered, "No!"...

sreda, 19. avgust 2009

O zdravstvenem varstvu tu in tam

S septembrom se bliža tudi konec moje poletne "spletne hibernacije", tako da bom počasi spet poskrbel tudi za malo več svojih objav na Kvarkadabrinem blogu.

Za začetek pa v zabavo in za potrebe arhiviranja zgolj povezava na ta segment oddaje Stephena Colberta The Colbert Report (ki je nekakšen spin-off tudi Kvarkadabri dobro znane oddaje The Daily Show), pri čemer seveda merim predvsem na zaključni del (od približno 5:35 naprej).

No ja, dajmo reči, da je vsaka reklama dobra.

Rap o Fermilabu

CERN in Fermilab očitno ne tekmujeta le v tem, kdo bo prvi odkril Higgsovega bozona, ampak tudi, kdo ga bo odkrli z večjim stilom. Medtem, ko je lani cernovska Alpinekat obsedla geek kulturo na youtube z "The Large Hadron Rap", ima sedaj tekmeca na drugi strani oceana. Fermilabove mišice pri iskanju higgsa tako sedaj opeva rapper in znanstveni entuziast Funky49, v družinskem krogu poznan tudi kot Steven Rush. Medtem ko so verzi v tem Fermilab Rapu oz. “Particle Business,” nekoliko bolj "gangsta"
“…rock stars of physics, particle business
smash matter, antimatter and witness

quarks, bottom to top they don’t stop

where the Higgs at?’ yo that’s their mark

‘where the Higgs at?’ ”
pa je Alpinekat veliko bolj geeky. Napev je tam recimo zelo šolskih
LHCb sees where the antimatter’s gone
ALICE looks at collisions of lead ions
CMS and ATLAS are two of a kind
They’re looking for whatever new particles they can find.

Je pa zato video absolutno divji in si zasluži petmilijonski obisk na youtube




Vprašanje časa verjetno je le, kdaj bo z videom začel konkurirati tudi Funky49. Kot pravijo - pred nami je svetla prihodnost delčkarskega rapanja.

torek, 18. avgust 2009

Univerza v Ljubljani 63. v Evropi

..in med 200 na svetu. Se sliši odlično? Saj tudi je. Gre za merjenje prisotnosti na internetu, kjer se je letos Univerza v Ljubljani odrezala za faktor dva bolje kot leto poprej. Novica s strani UL pravi

Webometrics Ranking of World Universities je objavila rangiranje univerz za leto 2009, na katerem se je Univerza v Ljubljani uvrstila na 63. mesto med evropskimi univerzami, kar je bistveno izboljšanje v primerjavi z 124. mestom v preteklem letu. V svetovnem merilu se je Univerza v Ljubljani uvrstila na 201. mesto.
Lestvica WEBOMETRICS zajema 17.000 visokošolskih izobraževalnih ustanov iz vsega sveta in ocenjuje spletno prisotnost, aktivnost ter vidnost univerz ter druge zanesljiv indikatorje njihovega pomena in prestiža. Uvrstitev odraža učinkovitost univerze in odseva njeno predanost k diseminaciji znanja v širšo družbo.

Lestvico WEBOMETRICS pripravlja raziskovalna skupina Cybernetics Lab pri španski Consejo Superior de Investigaciones Científicas (CISC), eni izmed vodilnih organizacij za temeljne raziskave v Evropi.
Sicer pa je rangiranje slovenskih univerz po webometrics metodologiji naslednje

WORLD RANK UNIVERSITY SIZE VISIBILITY RICH FILES SCHOLAR






Pa še prvih 10 na svetu:

WORLD RANK UNIVERSITY COUNTRY SIZE VISIBILITY RICH FILES SCHOLAR









Mladina o satelitskem Galileu

Vsake toliko pricurljajo v javnost novice o tem kako se Slovenija poteguje za sedež " nadzornega organa bodočega evropskega satelitskonavigacijskega sistema Galileo". Tokrat o zadnjem dogajanju v zvezi s tem piše Mladina. Glede na to, da naj bi Galileo začel delovati že naslednje leto se z izbiro že kar malo mudi. O tem, kaj se dogaja na tem področju:
Čeprav naj bi ga po dogovoru dobila ena izmed novih članic skupnosti, se zanj zanimata tudi Nemčija in Francija.[ ...] Sicer pa »trenutno na nivoju EU potekajo pogovori o spremembi uredbe o GSA, kjer se opredeljujejo pristojnosti in vpliv Evropske komisije na delo GSA, vprašanje sedeža nadzornega organa pa za zdaj ni na dnevnem redu, niti ni pričakovati, da bi bilo v času švedskega predsedstva«. Zamude z Galileom skrbijo Janeza Janšo. Ta je te dni ministru za promet dr. Patricku Vlačiču in ministru za znanost Gregorju Golobiču postavil vprašanje, »kako potekajo dogovori glede določitve lokacije nadzornega organa (NO) Galilea, kakšen status ima vloga Slovenije za NO Galileo in kdaj predvidoma naj bi bila sprejeta dokončna odločitev«.

O tem kakšne možnosti ima Slovenija pa
»Poznavalci« bruseljskih kuhinj so sicer prepričani, da bi slovenske apetite potešil že sedež Regulatorja trga električne energije - ACER (kandidatki sta še Bratislava in Bukarešta), in vlada naj bi se bila že odločila za vrabca v roki, namesto za goloba na strehi. Dr. Aleš Mihelič pa pravi, da ta ugibanja ne držijo, »kajti kandidatura za sedež ACER je povsem neodvisna in ni povezana z Galileom«.
Je pa to tema, ki lahko hitro razburka politične duhove na Slovenskem.
Za razliko od sedeža nadzornega organa, pa sta že izbrana operacijska centra Galilea. Tipično za EU sta to kar dva, eden je blizu Muenchna, drugi v Fucino, blizu Rima.

sreda, 12. avgust 2009

Volitve novega rektorja Univerze v Ljubljani

Kmalu bodo na Univerzi v Ljubljani potekale volitve novega rektorja. Za ta položaj se letos potegujejo štirje kandidati: dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, dr. Stane Pejovnik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo in dr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete.

Morda bi bilo dobro, da tudi na Kvarkadabrinem blogu soočimo mnanja o kandidatih, saj bodo volitve tokrat neposredne, fukcija rektorja pa je, vsaj v trenutnih "kriznih" časih, ko se zraven še pomembno spreminja univerzitetni sistem, še toliko bolj pomembna.

V Mladini je bil pred nekaj tedni objavljen zanimiv intervju z Rudijem Rizmanom iz katerega navajam nekaj stavkov:
Našo univerzo je treba pomladiti, ker je na njej vse preveč ovir, blokad, ki onemogočajo polno uveljavljanje in ustrezno nagrajevanje mlajših pedagoških in raziskovalnih sodelavcev.
Zato bi sam v funkciji rektorja, če me bo seveda doletela, skušal spodbujati neko dejavnejšo držo univerze, njeno večjo samozavest na ravni institucije in tudi individualnih profesorjev; ti so velik intelektualni potencial, ki mu je morda treba dodati še odločnost.
Sicer pa na univerzi, tudi ljubljanski, potrebujemo nekaj kritične zavesti in neustrašne drže, o čemer je pisal Michel Foucault. Doslej takšnega poguma ni bilo. Namesto tega je Univerza v Ljubljani sprejela etični kodeks, ki blokira in celo sankcionira kritično državljansko držo študentov in profesorjev. Po mojem občutku tak kodeks le odraža situacijo, v kakršni smo se znašli. Ljudje na naši univerzi so premalo glasni, premalo kritični, premalo heretični. 
Seveda bo prva naloga novega rektorja, da se upre nečemu, kar je na koncu celo bolj papeško od papeža in kar se je sprevrglo v pravo »tiranijo forme«, ki je zahtevala velike energetske vložke učiteljev, na koncu pa tudi študentom naložila nekaj, kar čutijo kot prisilni jopič. Zanimivo je, da na najstarejši univerzi v Bologni, kjer poučujem, še zdaleč niso aplicirali v Bruslju zaukazanega bolonjskega procesa s takšno rigidno in v bistvu že dogmatsko zagnanostjo kot pri nas.  

Glede na trenutne informacije, ki jih imam iz javnih nastopov o kandidatih, se mi zdi prav Rizman najbolj primeren za novega rektorja, saj ima jasna in razdelana stališča o univerzi in njenem razvoju, ki niso zgolj prazno leporečje. Kaj menite o kandidatih vi?

petek, 07. avgust 2009

Nov razpis za financiranje raziskovalnih projektov

Zunaj je nov razpis za finaciranje raziskovalnih projektov s strani ARRS (z začetkom financiranja maja 2010). Razpis je nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Kolikor mi je uspelo razbrati ima vsaj dve dobrodošli novosti
  • majhni projekti so sedaj 100kEUR/leto (prej 50 kEUR/leto) kar sedaj pomeni dostojno podporo za delo vsaj enega raziskovalca (prej manj kot enega raziskovalca). Večji projekti so sedaj težki 200kEUR/leto.
  • posebej je rezerviran denar za a) en večji temeljni znanstveni projekt, ki ga vodi izjemen uveljavljen slovenski raziskovalec, b) en večlji temeljni znanstveni projekt, ki ga vodi izjemen uveljavljen slovenski raziskovalec, ki dela v tujini vsaj pet let in se vrača v Slovenijoin c) en večji aplikativni znanstveni projekt s področja vesoljskih raziskav (to slednje verjetno zaradi skorajšnjega članstva v ESA?)
Celoten razpis je težak kar 16 milijonov EUR.

četrtek, 06. avgust 2009

LHC konec 2009 pri polovični energiji

Pravkar sveže iz pekača: LHC bo v prvem delu jemanja podatkov deloval pri energiji 3.5 TeV na žarek. Energija na voljo pri trkih bo tako 7 TeV, kar je natanko pol manj od originalno načrtovane energije trkov. To je še vedno tri in polkrat več, kot imajo na voljo eksperimenti na Tevatronu - tam je namreč energija trkov 2 TeV. Seveda ni vse v energiji trkov, temveč tudi v številu le teh. Tu bo Tevatron še kar nekaj časa prednjačil pred LHC. Obeta se tako še zanimiva tekma za Higgsovim bozonom.

Odločitev za 7 TeV je posledica tega, da še vedno omogoča zanimiva odkritja v prihodnjem letu (pač precej večja energija, tako da lahko v trkih nastanejo zanimivi novi delci). Ob tem pa še vedno omogoča zanesljivo obratovanje trkalnika. Z minulim tednom se je namreč končalo testiranje več kot deset tisoč visokotokovnih povezav med magneti. Kar nekaj slabo narejenih povezav so zamenjali, testi na preostalih odsekih pa niso pokazali nobenih preostalih anomalij.

Zagon trkalnika bo potekal nekako takole. Konec 2009 bodo najprej preverili vbrizgavanje curka protonov, nato ujeli žarke v kroženje v vsaki smeri in nato povečevali energijo. Nekaj tednov po začetnem zagonu bi lahko prišlo do prvih trkov in opazovanja "fizike" v detektorjih. Po začetnem obratovanju pri 7 TeV, ko bodo imeli eksperimenti dovolj podatkov za začetne analize, bodo povečali energijo proti 10 TeV. Konec leta 2010 bodo vbrizgali tudi curke svinčevih ionov (trki le teh so zanimivi za študij kvark-gluonske plazme). Po tem bodo LHC ugasnili in začeli pripravljati mašino za trke pri energiji 14 TeV.

Dodatek: Nature je objavil daljšo novico o tem pod naslovom "LHC hopes for collisions by Christmas".

sreda, 05. avgust 2009

Povečana rodnost v bogatih državah



V jutrišnji številki Nature (Nature 460, 741-743 (6 August 2009)) raziskovalci z Univ. of Pennsylvania in s Centre for Research on Social Dynamics v Milanu objavljajo zelo zanimivo študijo z naslovom "Advances in development reverse fertility declines". Izsledki so zanimivi tudi za domače slovenske loge. Raziskovalci namreč ugotavljajo da se pri dovolj bogatih državah - merjeno s "human development index" (HDI) - rodnost žensk poveča. Zelo zgovorna je naslednja slika, ki kaže povezavo med številom rojenih otrok na žensko (total fertility rate -TFR) in HDI. Pri vrednosti HDI nekako med 0.85 in 0.9 se upadanje rodnosti obrne v pozitivno smer. Pred tremi desetletji (modre pike, situacija l. 1975) tega trenda še ni bilo mogoče zaznati, saj tedaj nobena od držav še ni dosegla dovolj velike vrednosti HDI.

Manjši kosi informacij iz članka, ki so se mi zdeli zanimivi:

  • več kot polovica svetovne populacije sedaj živi v predelih, kjer je rodnost pod mejo vzdrževanja populacije (manj kot 2.1 otroka na žensko)
  • leta 2005 je bil povprečen TFR za države s HDI med 0.9 in 0.92 v povprečju 1.24; za primerjavo- povprečen TFR za države z najvišjim HDI (HDI > 0.95) je kar 1.89
  • 0.05 povečan HDI pomeni nekako 0.2 več otrok na žensko
  • izjeme v trendu so Japonska, Kanada in Južna Koreja

Nekako po HDI=0.85 do 0.9 se torej trend padanja rodnosti v povprečju obrne. In kje je Slovenija? Slovenija je imela leta 2005 HDI= 0.913 in TFR=1.23. Se kar ujema z zaznano povečano rodnostjo v zadnjih nekaj letih, kajne. Smo torej že čez ozko grlo? V razmislek tale citat iz zaključka članka

As long as the most developed countries focus on increasing the well-being of their citizens, and adequate institutions are in place, the analyses in this paper suggest that increases in development are likely to reverse fertility declines—even if we cannot expect fertility to rise again above replacement levels.

NYTimes o težavah LHC

Včeraj je nytimes objavil precej pesimističen (realističen?) članek o težavah LHC. Za redne bralce tega bloga v članku samem verjetno ne bo ničesar novega - a vseeno so zanimivi komentarji uglednih fizikov, ki so zbrani v članku. Najbolj oster je Nima Arkani-Hamed, mladi superzvezdnik z IAS, Princeton

“I’ve waited 15 years,”[...] “I want it to get up running. We can’t tolerate another disaster. It has to run smoothly from now.”
Sicer bo verjetno odločitev o tem, pri kateri energiji in kdaj natančno bodo zagnali LHC letos jeseni, padla danes. Bom poročal.

ponedeljek, 03. avgust 2009

zanimive statistike objavljanja na arxiv

ArXiv (arxiv.org) je online arhiv znanstvenih preprintov člankov iz fizike, matematike in sorodnih disciplin. Njegovi začetki segajo v leto 1991, ko je Paul Ginsparg osnoval mailing listo znanstvenih preprintov za ozki krog raziskovalcev teorije strun. Koncept se je kaj hitro razrasel in razširil na ostala področja. Tako je na arXiv sedaj že več kot pol milijona znanstvenih preprintov, vseh povsem prosto dostopnih. Na marsikaterem področju, recimo v astrofiziki in fiziki visokih energij, je tako običajna pot do objave nekako taka: po tem, ko avtorji končajo s pisanjem članka, ga najprej pošljejo na arXiv. Potem počakajo nekaj dni, ali dlje, na morebitne komentarje. Nato pošljejo članek v znanstveni časopis, kjer gre v recenzijo in, če je ta ugodna, nato tudi v objavo (ali pa v popravljanje). Običajno nato avtorji tudi končno verzijo članka, tako kot je objavljena v časopisu, ponovno pošljejo na arXiv. Na arXiv so tako večinoma enake verzije člankov, kot so v samih časopisih - s pomembno razliko, da so javno dostopni.

ArXiv je pomembno spremenil razširjanje informacij v fiziki visokih energij. Nič več niso raziskovalci iz manj premožnih okolij prikrajšani za dostop do najnovejših izsledkov (kar seveda ne pomeni, da niso še vedno drugače hendikepirani). Prav tako je postal tudi poseben ritual vsakodnevno branje na novo prispelih člankov na arXiv. Sistem namreč deluje tako, da zbira na novo poslane preprinte, nakar vsak delovnik razpošlje po elektronski pošti naslove in abstrakte razvrščene po področjih (recimo astro-ph za astronomijo in astrofiziko, hep-ph za visokoenergijsko teoretično fiziko, ki je blizu eksperimentom, hep-th za visokoenergijsko teoretično fiziko, ki je bolj abstraktna - recimo teorija strun, itd... ). Podobno vsak delovnik sistem generira novo internetno stran z na novo poslanimi preprinti za posamezna področja.

In tu postanejo stvari zabavne. V kakšnem vrstnem redu se namreč pojavijo preprinti na internetni strani je določeno s tem, v kakšnem vrstnem redu so bili poslani na server. Pri čemer je začetni čas ob štirih popoldan po vzhodnoameriškem času (ob 10h zvečer po srednjeevropskem). Če preprint prispe malo pred deseto zvečer, potem se bo pojavil na dnu liste, če prispe malo po deseti zvečer pa na vrhu liste - ampak en dan kasneje. Je to sploh pomembno? Človek bi tako naivno pomislil, da niti ne. Kvaliteta znanstvenega dela pač govori sama zase, kajne?

A očitno ni tako. Tudi sam poznam kar nekaj ljudi, ki pošiljajo na arXiv izključno tik po deseti (tudi nekateri od mojih sodelavcev :-)). In niso edini. Več kot zgovoren je naslednji graf na desni, povzet iz članka, ki je danes prispel na arXiv. V desetminutnem intervalu po 16h EST (22h CET) je namreč poslanih kar desetkrat več preprintov kot v ostalih desetminutnih intervalih. Očitno torej avtorji menijo, da se "splača" biti prvi na vsakodnevni mailing listi. Pa je to res? Je, odgovarjata avtorja članka. Če je članek na prvem mestu na astro-ph ima namreč kar 83% večjo mediano citatov na dolgi rok kot če je nižje na lestivici (100% več citatov za hep-ph in 50% več za hep-th). Razlog za to sta dva
  • samopromocija - avtorji skušajo postaviti na prvo mesto v mailing listi tiste članke, za katere menijo, da so boljši
  • večja izpostavljenost - tudi če odstranimo efekt samopromocije, še vedno članki na prvem mestu prejmejo statistično pomembno več citatov pač le zato, ker so na prvem mestu na mailing listi
V članku nato avtorja pregledata še množico ostalih efektov. Recimo korelacijo med številom ogledov člankov in njihovo citiranostjo. Tu je zanimivo, da imajo na dolgi rok največ ogledov pregledni članki in ostali pedagoški članki, kot so na primer zapisi predavanj, kar pa se ne pozna v številu citatov, ki jih prejmejo...