sreda, 24. junij 2009

Ameriška sodna praksa in meje patentiranja

V svoji totedenski IUS kolumni pišem o sodni zadevi, ki jo je v obravnavo sprejelo Vrhovno sodišče ZDA in v kateri bo morda ponovno "razmišljalo" o obsegu iznajdb oziroma stvaritev, za katere je moč zahtevati patentno varstvo.

Za podrobnosti si lahko preberete kolumno, tu pa lahko dodam le še to, da si lahko prek spleta v celoti preberete tudi članek o biopatentiranju, ki smo ga v soavtorstvu pred leti objavili v prilogi časnika Delo: članek najdete na tem naslovu, na strani 19 dnevne izdaje, pod naslovom "Kdo si, če sploh, lahko lasti življenje?", dostopen pa je tako v html kot tudi v "izvirno postavljeni" PDF obliki.

nedelja, 21. junij 2009

Poljaki in irski prometni predpisi

Novica je že nekoliko stara, a morda bo za nekatere bralce vseeno nova in poučna. (Pa čeprav na nedeljo.)

Na Irskem so pred nekaj meseci končno stopili na prste najbolj neprevidnemu vozniku, ki je po dolgem in počez kršil prometne predpise, ob tem pa se policiji izmikal z dajanjem različnih naslovov. Končno so ga razkrinkali, kot poroča ta novica. Za boljši občutek si lahko ogledate še enega od njegovih mnogih dokumentov.

četrtek, 18. junij 2009

Še o kraljih Matjažih oziroma očetih in tastih

Napol za šalo, napol zares je seveda takoj mogoče razložiti, zakaj bi se Bautzen iz Juretove zadnje objave ponašal s kipom "našega" kralja Matjaža. Bautzen je v relevantnem obdobju pripadal tedanji Češki, ki ji je sredi 15. stoletja vlada kralj Jurij Podiebrad.* Ta je nekoč kot talca zajel Matijo Korvina in ga imel priprtega v Pragi, vmes pa ga poročil še s svojo hčerko.

(*Mimogrede, Jurij Podiebrad je znan kot eden številnih pobudnikov političnega povezovanja evropskih dežel, ki jih kot vsaj simbolne predhodnike današnje Evropske unije najdemo vse od 14. stoletja naprej, ki pa je bil izjema predvsem v tem smislu, da je šlo celo za vladarja, ki je načrt tudi resno lahko predstavil drugim evropskim vladarjem - le da so ga slednji brez pomislekov zavrnili. Svojemu tastu je hrbet obrnil tudi ogrski "kralj Matjaž", ki je leta 1969 nato postal tudi češki kralj.)

In ko že govorimo o očetih - glede na Juretovo pojasnilo je nemara tudi sam prispeval k statističnemu porastu, o katerem v luči praznovanja svetovnega dne očetov poroča Statistični urad RS. Med drugim denimo o podatku, da je leta 1992 rojstvu svojih otrok prisostvovalo le približno 9 % očetov, leta 2007 pa že 71 %. O tem, kako je z obiskovanjem konferenc, statistika žal ne poroča.

P.S. Predvsem pa bova očitno z Juretom morala najti še (vsaj) tretjega soavtorja, ki bo malo bolj zagrizel v objave. Naslednji teden sam namreč odpotujem na Madžarsko predavat na neki poletni šoli (v mali Köszeg, ki je med drugim historično znan po obrambi pred turškimi vpadi), nato pa še na obisk svojega nekdanjega profesorja evropskega prava, tako da bo tudi z moje strani nekaj več suše.

sreda, 17. junij 2009

Toronto, Bautzen in kralj Matjaž

Prav lepo je videti, da Matej vzdržuje konstantni tok objav na blogu ravno takrat, ko sem sam zaradi objektivnih razlogov primoran zmanjšati svoj prispevek. Začela se je namreč poletna sezona konferenc, šol in podobnih aktivnosti. Medtem ko sem lansko leto zaradi še ne leto dni stare Anite preskočil večino potovanj, pa se letos že vračam nazaj v normalno formo. Junij je letos še posebej zaseden - najprej je bila konferenca v Perimetru, Waterloo, Kanada, kjer smo razglabljali o tem, kako težko je videti ali je signal v kozmičnih elektronih in pozitronih res posledica anihilacija temne snovi ali pa so posredi le nepojasnjeni astrofizikalni pojavi. (na srečo bo čez nekaj mesecev satelit Fermi z meritvijo difuznega gama ozadja dodal še en kos v sestavljanki - signal v difuznem gama spektru bi bil jasen znak temne snovi, morda o tem čez mesec ali dva, ko bodo znani rezultati Fermija).

Nato sledi šola visokoenergijske fizike, ki jo skupno organizirata CERN in JINR (Joint Institute for Nuclear Research, Dubna, Rusija), na kateri se mudim ravno sedaj kot "discussion leader". (sliši se kot da skačemo naokoli z navijaškimi tablami, ki kličejo študente k sodelovanju, a v resnici smo le bolj ali manj uspešni moderatorji + kvazivseznalci na dnevnih "discussion sessions" po končanih lekcijah). Šola že tradicionalno poteka v bolj odmaknjenih predelih Evrope, da imajo študentje čim manj motenj z zunanjega sveta. Tako letos poteka v Bautznu, mestecu z okoli 50 tisoč prebivalci v vzhodnem delu Nemčije, na Saškem. Bautzen je znan predvsem po zloglasnem nekdanjem zaporu Stasi (=ekvivalent udbe v nekdanji vzhodni Nemčiji) ter po tem, da je glavni center lužiško srbske manjšine. Ne vem, če se še spomnite iz šolskih dni, ampak lužiški srbi so najmanj številni slovanski narod z okoli 50 tisoč pripadniki, dva tisoč od katerih jih živi v Bautznu (Budyšin po lužiško srbsko). Tu pride v igro tudi kralj Matjaž - verjeli ali ne, nad vhodnimi vrati v mestni grad se šopiri kip "našega" kralja Matjaža, oz. madžarskega kralja Matije Korvina!

Čez deset dni takoj po koncu šole pa še na kratko konferenco na ICTP v Trstu in nato "domov" v Ženevo... Kaj sledi za tem pa si lahko zainteresirani bralci ogledate na ravno postavljeni novi domači strani pišočega tukaj.

nedelja, 14. junij 2009

Ko tudi véliki niso tako veliki

Ko sem študiral v ZDA, sem se kar dolgo odločal, ali bi za profesorja izbral tudi Franka Michelmana. Sijajen predavatelj in moder mož, so mi povedali, in čeprav je tisto leto učil le Property, ne povsem priročnega predmeta (zaradi česar ga na koncu nisem izbral), naj bi tudi pri njem držala stara resnica, da pri res dobrih profesorjih niti ni pomembno, kaj točno učijo, saj v bistvu vedno učijo Pravo. Ta resnica se mi je od takrat večkrat potrdila in verjetno drži tudi za druge discipline: odlični profesorji vedno študente učijo predvsem celovitega pristopa - in ljubezni - do svoje discipline; v splošnem dajo, kar pač imajo dati. Michelman je (baje) take vrste profesor, pa tudi zelo ugleden strokovnjak za ustavno pravo.

A ni vse, kar je Michel, tudi man. Zadnjič mi pod (spletne) roke slučajno pride inavguralno številko južnoafriške revije Constitutional Court Review, ki kot nosilni članek ponuja Michelmanov prispevek (številka je v celoti dostopna prek povezave na dnu strani). Dober ulov za revijo, si rečem, najdem brezplačno elektronsko verzijo prve številke z dokaj nevšečno grafično podobo in ga začnem prebirati. Ka-bum, bi nekoč zapisali v Stripoteki - na dnu strani 3 in nato na strani 4 najdem tole:
The ‘principle of charity’, Wikipedia tells us, is an approach to understanding a speaker’s statements by interpreting the ... statements to be rational and, in the case of any argument, rendering the best, strongest possible interpretation of an argument.[12] Donald Davidson, surely one of the principle’s chief philosophical architects and expositors, also calls it ‘the principle of rational accommodation,’ and summarises as follows: ‘We make maximum sense of the words and thoughts of others when we interpret in a way that optimises agreement.’[13]

[12] http://en.wikipedia.org/wiki/Principle_of_charity (accessed 21 June 2008).
[13] As above.
Da se sklicuje na Wikipedijo, samo po sebi morda ni tako zelo narobe. Da po tem zapisu dobesedno povzema tudi to, kako naj bi omenjeno "načelo" označil Davidson, in to iz zapisa, ki ne vsebuje nobenega navedka, od kod naj bi bilo besedilo pobrano, ob tem, da že sama stran na vrhu vsebuje opozorilo "This article needs additional citations for verification." - to pa je vsaj tega bralca že kar močno razočaralo. Sem morda premalo charitable?

četrtek, 11. junij 2009

Organiziraš nov kviz? Obišči univerzo!

Obvestilo o tem sem dobil prek interne pošte ene univerze, pa potem ob zelo hitrem pregledu spleta našel le še na spletni strani ene druge. Če želijo pri BBC najti tekmovalce za nov kviz, torej najprej "napadejo" študentsko in širšo akademsko populacijo?

Predvsem pa: kako sumljivo težka vprašanja.

sreda, 10. junij 2009

Drobnarije

Najprej opravičilo (predvsem Juretu, ki je zato sam nosil plamenico), da sem bil par tednov tiho. Preveč je bilo poti in opravkov, pa so nenujna opravila odpadla. Zato, preden uspem napisati kakšno bolj tehtno misel, najprej nekaj naivnih vprašanj, ki so se mi porodila - ali so mi jih postavili - v zadnjih dneh.

Na tej lestvici je bila Slovenija leta 2007 15. država na svetu, leta 2008 je padla na 16. mesto, letos pa prišla celo med prvih deset, na deljeno 9. mesto! O kateri lestvici je govora? O tej, seveda.

Če gre reklama za jezikovno šolo (ali karkoli že) nekako takole: "Rekla mi je, da sem wunderbar in sehr sympathisch, pa sem pogledal v slovar in videl, da mi je rekla, da sem beautiful," ali to pomeni, da bi tudi bad publicity morali prevesti kot dobra reklama?

Če se akademik pojavi v množičnem občilu, ali je še pravi akademik? (O tem je, čeprav z malo drugačnim poudarkom, nekoč pisal tudi že Umberto Eco.)

ponedeljek, 08. junij 2009

50 tisoč komentarjev na zarodne celice

Ameriški National Institute of Health (NIH) je minuli mesec zbiral komentarje na nove smernice za uporabo zarodnih celic v raziskovah, ki jih financira NIH (predlog smernic lahko preberete tukaj). V mesecu dni so na NIH prejeli kar več kot 49 tisoč komentarjev na smernice! Znanstvenike menda najbolj skrbi, da veliko že obstoječih celičnih linij ne bo zadostila strogim etičnim kriterijem, ki jih uvajajo nove smernice (kratko novico o tem, lahko preberete na sciencemag)

nedelja, 07. junij 2009

Nature o znanstvenicah (tudi slovenskih)

Do nekajkrat na leto se v reviji Nature v takšni ali drugačni vlogi pojavi tudi "Slovenija". Največkrat kot del poštnega naslova avtorjev, ko slovenski avtorji objavijo znanstveno raziskavo. Revija pa ima tudi svoj novičarski del, ki je verjetno za večino bralcev celo tisti bolj zanimivi del revije. In ravno med novicami iz znanosti in znanstvene politike se je pred dvema tednoma znašla "Slovenija". Na žalost ne zaradi pozitivnih presežkov.

V uvodniku pod naslovom "The female underclass" namreč uredniki revije pišejo o poročilu evropske komisije The Gender Challenge in Research Funding. Poročilo je namreč označilo Slovenijo kot eno od držav, ki so precej neaktivne pri premoščanju ovir, ki jih znanstvenice morajo premagovati za uspešno znanstveno kariero. Slovenija se je sicer znašla v kopici ostalih držav (natančneje kar 19 držav). Nekatere izmed njih so "the usual suspects", kot recimo Turčija, Bolgarija, a med znanstvenicam manj prijaznimi državami najdemo tudi presenetljivo Luksemburg, Francijo in Italijo (pa tudi Hrvaško). Svetilniki enakosti med spoloma so seveda zopet skandinavske države, Finska, Švedska, Norveška, kjer na primer v raznoraznih znanstvenih komisijah (te so pač zelo pomembne, saj razdeljujeo denar) sedi več kot 40% žensk.

sreda, 03. junij 2009

Astronomija na avtobusih

V okviru mednarodnega leta astronomije so Hiša eksperimentov, FMF, MVZT in LPP (huh koliko kratic) pripravili serijo plakatov-parov z vprašanji in odgovori iz astronomije. Vprašanje vas pričaka blizu vstopnih vrat v mestni avtobus LPP, odgovor pa pri izhodu. Otvoritev (ki se je je udeležil tudi minister Golobič) je sicer bila že pred tednom dni, a avtobusi še vedno veselo vozijo po Ljubljani, tako da si lahko vprašanja in odgovore ogledate v živo. Med 50 vprašanji sta tudi "Zakaj je sončni zahod rdeče barve?" in "So astronavti na Luni videli Zemljo vzhajati ali zahajati?" (odgovor na slednje vprašanje najdete tukaj). Obe vprašanji sem sicer našel v novičarskih zapisih iz tiskovne konference ob otvoritvi "avtobusne astronomije". Bi pa bilo prav zabavno, če kdo od zvestih bralcev v komentarjih doda še kakšno, ki ga je opazil pri vožnji z avtobusom (če bodo čez mesec dni vprašanja še na avtobusih, se morda raziskovanja lotim kar sam... :-)).

Sicer so podobno akcijo pri Hiši eksperimentov izvedli že pred štirimi leti ob mednarodnem letu fizike. Vprašanja in odgovori iz takratne akcije so zbrani tukaj.

torek, 02. junij 2009

Slovenija kandidira za clanstvo v cernu!

Ravno sem razmisljal s cim bi prekinil svoj enotedenski molk na blogu. Moje opravicilo je bilo, da sem minuli teden prebil v Heidelbergu (z enodnevnim izletom v Aachen). Bi pisal o tem, kako poteka znanstveno sodelovanje v zivo - ko se zene/partnerji in otroci igrajo, medtem ko moski del premetava enacbe, odgovarja refereeju ali pa le izgublja cas na seminarjih? Ali morda o cem bolj zanimivem?

Potem pa me je iz zadrege potegnila ta bombasticna novica: slovenija je prek ministrstva za visoko solstvo, znanost in tehnologijo zaprosila za clanstvo v cernu! O novici pise na svojih straneh mvzt.

Cas je ravno pravi. Tako z znanstvenega stalisca - tik pred ponovnim zagonom LHC, kot tudi s strani industrije - ravno sedaj namrec tecejo zacetna nacrtovanja glede LHC upgrade-a (o tem je pred casom ze pisal Ilija). Pred nami (slovenskimi hep znanstveniki in z njo povezano visokotehnolosko industrijo) so torej svetli casi :-)

Dodatek: O novici piše tudi Delo. Sicer debelo uro za "Laboratorijskimi dnevniki", a so zato uspeli pridobiti tudi komentar s strani prof. dr. Mikuža z IJS in FMF: »Najbolj pomembno se mi zdi to, da se je s tem dejanjem Slovenija tudi v znanosti začela obnašati evropsko,« in »Kljub težavam s članstvom smo slovenski znanstveniki s Cernom odlično sodelovali, zdaj pa se odpira prostor tudi za slovenska podjetja. Cern namreč pri naročanju in kupovanju opreme daje prednost proizvajalcem iz držav članic«. Izvemo tudi koliko bo članstvo stalo: 500kEUR/leto v prvih petih letih in potem 2milijona EUR/leto za polno članstvo. Članarina se sicer plačuje kot fiksen odstotek BDP države članice, pri čemer vse članice plačujejo enak odstotek. Za primerjavo, pri Avstriji enak odstotek BPD pripelje do 16 milijonov EUR članarine na leto.

Še nekoliko kasneje so pod naslovom "Slovenija je vendarle zaprosila za kandidaturo za članstvo v Cernu" novico objavili tudi na Dnevniku.