Znanstvene kolaboracije v visokoenergijski fiziki so daleč največje kolaboracije znanstvenikov na svetu. Trend združevanja eksperimentalnih visokoenergijskih fizikov v večje in večje kolaboracije je dosegel vrh z dvema kolosalnima kolaboracijama/eksperimentoma na LHC: ATLAS in CMS, vsaka z več kot 2000 (dva tisoč!) člani. CMS je pred dvema tednoma na arXiv poslal prvi članek kolaboracije o delovanju detektorja "Alignment of the CMS Silicon Tracker during Commissioning with Cosmic Rays". Članek pojasni, kako je kolaboracija umerila najbolj notranji del svojega detektorja z uporabo kozmičnih žarkov. Kozmični žarki so nabiti delci, ki iz vesolja obstreljujejo zemljo. Ker so nabiti, v detektorju pustijo sled, tako kot bi jo pustili nabiti delci, ki bi recimo nastali ob trkih protonov, če bi LHC deloval. Sledi kozmičnih žarkov lahko nato uporabijo za natančno meritev relativne lege različnih delov detektorja ("alignment").
In kako spraviti več kot dva tisoč avtorjev na članek? Pri dosedanjih člankih velikih kolaboracij so avtorje pisali še vedno tik pod naslovom, kot je navada sicer. To je sicer pomenilo, da si prelistal nekaj strani predno si sploh prišel do "fizike". CMS se je očitno odločil za drugačen pristop - avtorji so namreč našteti kar v dodatku. Nekako tako kot zahvale na koncu filma (le da tam glavni igralci vseeno dobijo ime tudi v najavni špici)...
Oznake: J.Z., LHC