Ambiciozen casovni nacrt ponovnega zagona LHC, ki so si ga zastavili februarja letos, je sedaj kot kaze zaplaval za dodaten mesec. V minulem tednu je namrec prislo do problemov pri vzdrzevanju vakuuma v dveh "hladnih" sektorjih (LHC je razdeljen na 8 sektorjev, vsakega pa lahko ohladijo in segrejejo neodvisno od ostalih. Delovna temperatura magnetov v LHC je sicer 1.9K, tako nizko zato, da so magneti superprevodni, pa tudi, da je helij v magnetih superfluiden). Dva sektorja bo tako potrebno delno segreti na sobno temperaturo in popraviti vakuumski sistem. Zaradi tega se je nacrtovani ponovni zagon LHC zamaknil na sredino novembra letos.
Druga novica je iz evropskega parlamenta. Le ta je izvolil za svojega predsednika Jerzyja Buzeka, nekdanjega premierja Poljske - sicer pa po izobrazbi kemicnega inzinirja. To tudi pomeni, da je mocan zagovornik financiranja znanosti. Med drugim je bil tudi zgodnji podpornik European Research Council (ERC), pred dobrimi dvemi leti ustanovljenega telesa, ki naj bi nekako prevzel vlogo ameriske NSF v EU. O upanju, ki ga v Buzeka polaga pri ERC da slutiti naslednji izsek iz ScienceInsider bloga
“Jerzy Buzek's election is a blessing for the future of the ERC,” says ERC Vice-President Helga Nowotny of the Vienna Science and Technology Fund. She says Buzek could provide valuable help as ERC leaders ask the European Union for more autonomy—a step Nowotny calls “absolutely necessary.” That transition will be “an arduous political process,” Nowotny says, and will require new legislation—subject to approval by the Parliament. “We must therefore get it done [while] Buzek is in office,” she says. That doesn’t leave much time. In a compromise typical of the E.U., Buzek, a member of a center-right party, will serve 2 ½ years of the standard 5-year term before handing power over to Germany's Martin Schulz, a leader of the Parliament's Social Democrat faction.