Do nekajkrat na leto se v reviji Nature v takšni ali drugačni vlogi pojavi tudi "Slovenija". Največkrat kot del poštnega naslova avtorjev, ko slovenski avtorji objavijo znanstveno raziskavo. Revija pa ima tudi svoj novičarski del, ki je verjetno za večino bralcev celo tisti bolj zanimivi del revije. In ravno med novicami iz znanosti in znanstvene politike se je pred dvema tednoma znašla "Slovenija". Na žalost ne zaradi pozitivnih presežkov.
V uvodniku pod naslovom "The female underclass" namreč uredniki revije pišejo o poročilu evropske komisije The Gender Challenge in Research Funding. Poročilo je namreč označilo Slovenijo kot eno od držav, ki so precej neaktivne pri premoščanju ovir, ki jih znanstvenice morajo premagovati za uspešno znanstveno kariero. Slovenija se je sicer znašla v kopici ostalih držav (natančneje kar 19 držav). Nekatere izmed njih so "the usual suspects", kot recimo Turčija, Bolgarija, a med znanstvenicam manj prijaznimi državami najdemo tudi presenetljivo Luksemburg, Francijo in Italijo (pa tudi Hrvaško). Svetilniki enakosti med spoloma so seveda zopet skandinavske države, Finska, Švedska, Norveška, kjer na primer v raznoraznih znanstvenih komisijah (te so pač zelo pomembne, saj razdeljujeo denar) sedi več kot 40% žensk.