sreda, 10. junij 2009

Drobnarije

Najprej opravičilo (predvsem Juretu, ki je zato sam nosil plamenico), da sem bil par tednov tiho. Preveč je bilo poti in opravkov, pa so nenujna opravila odpadla. Zato, preden uspem napisati kakšno bolj tehtno misel, najprej nekaj naivnih vprašanj, ki so se mi porodila - ali so mi jih postavili - v zadnjih dneh.

Na tej lestvici je bila Slovenija leta 2007 15. država na svetu, leta 2008 je padla na 16. mesto, letos pa prišla celo med prvih deset, na deljeno 9. mesto! O kateri lestvici je govora? O tej, seveda.

Če gre reklama za jezikovno šolo (ali karkoli že) nekako takole: "Rekla mi je, da sem wunderbar in sehr sympathisch, pa sem pogledal v slovar in videl, da mi je rekla, da sem beautiful," ali to pomeni, da bi tudi bad publicity morali prevesti kot dobra reklama?

Če se akademik pojavi v množičnem občilu, ali je še pravi akademik? (O tem je, čeprav z malo drugačnim poudarkom, nekoč pisal tudi že Umberto Eco.)
Avtor: Matej Accetto ob 14:09
Oznake: ,

3 - št. komentarjev:

  1. Nadvse nenavadna tale lestvica. Nisem zasledil, kje piše kaj konkretnega o zbranih podatkih, same visokoleteče ocene.

    Tu je nekaj pojasnil:
    http://www.visionofhumanity.org/images/content/GPI-2009/2009-GPI-ResultsReport-20090526.pdf

    Ampak če jih prebereš, boš videl, da so kriteriji iz vroče pare stisnjeni. Za sestavljalce te lestvice je civiliziran spor z drugo državo, pravni, trgovinski, kakor želiš, nekaj tako groznega, da padeš za eno stopnjo dol. Ne morem verjeti! Čemu potem sploh mednarodni zakoni?

    Nisem pravnik, ampak če "indeks miru" štejemo po številu pravnih sporov, pri čemer večje število pravnih sporov z zunanjimi entitetami ali najbrž tudi z notranjimi indeks zmanjšuje, potem bi bilo pametno osvežiti, čemu res pravo in zakoni na sploh. Saj bi brez teh raje debatirali z bajonetom in bi izgubili eno kategorijo na kriteriju.

    Seveda, čeprav priznavajo, da ne vedo, kaj mir je, ga na oko definirajo takole: "harmony achieved by the absence of war or conflict." A to je mir?! To, kar zahtevajo, ne sme nikoli biti! To bi bilo vsemirje! Kako si drznejo zahtevati odsotnost konfliktov?! Brez konfliktov, znanost skorajda nikamor ne pride, recimo.

    Nadalje, kaj je globalni indeks miru:
    "Global Peace Index is a first step in this direction; a measurement of peace as the “absence of violence”, that seeks to determine what cultural attributes and institutions are associated with states of peace."

    Ma, lepo prosim. Najbrž lahko padeš na izpitu, če si nastal nekje v stepi.

    Ste tudi opazili, da pri ocenjevanju tega indeksa za določeno državo spregovorijo tudi o njeni preteklosti. Recimo za Slovenijo je omenjena odločilna borba proti okupatorju leta 1991. Zanimivo! Zanimivo, da je vojno za demokratizacijo, za liberalizacijo ipd. potrebno sploh omeniti med diskusijo o miru. Zlasti glede na to, da so eden od kriterijev za oceno tudi demokratične vrednote, spoštovanje človekovih pravic ipd. Diši po protislovju? Ne vem.

    Najbolj pa sem se nasmejal ob kriteriju, ki se glasi:
    "Likelihood of violent demonstrations."
    Ti ljudje prvič slišijo za vojno za neodvisnost, revolucijo idr. No, mogoče pa so imeli v mislih zdrahe med navijači na nogometnih tekmah, kajne?
    Zanimivo je še nekaj. Ti "strokovnjaki" si drznejo ocenjevati demokratični sistem države (volilni sistem, politično "kulturo", število ŽENSK V PARLAMENTU!, ENAKOST SPOLOV?!), celo kulturo (sovražnost do tujcev, pomembnost RELIGIJE med ljudmi, in celo pripravljenost na boj!) in še druge reči na podlagi česa - neznanega - kakor jim pač tisti hip sedi v glavi, to zapišejo v svoj traktat. In na podlagi teh ocen oni sodijo o nekakšnem indeksu miru!
    Gre za navadno, gnilo, pritlehno zlorabo besede mir! Po mojem so to pisali bodisi denarja lačni kapitalisti, pohlepni in izprijeni katoliki, ali pa pač nevedni laiki, ki se dobro počutijo ob misli, da so s svojim poročilom le vzbudili nekaj novega strahu med ljudmi za kakšen procent. Čestitam jim, uspelo jim je!

    (zdravapamet)
    OdgovoriIzbriši
  2. Seveda so takšne lestvice vedno le bolj ali manj (ne)posrečen približek bolj ali manj neizmerljivega dejanskega stanja. Če bi jih hoteli vzeti povsem resno, bi se jim lahko zgolj hahljali.

    Če jih vzamemo cum grano salis, pa so lahko bolj ali manj nenevarna zanimivost. Tudi s kritiko ni treba pretiravati (razen, če človeku paše, da si da malo duška): vsak meddržavni spor, pa če je še tako civiliziran, je denimo že vsaj droben signal, da razmerja niso povsem prijateljska (tako kot če se sosedi nenehno povsem civilizirano pravdajo na sodišču), pa čeprav je do tega, da bi eskalirala do "nadaljevanja politike z drugimi sredstvi", še daleč; pa tudi pojem konflikt je seveda mogoče razumeti tako ali drugače.

    Tako da: kritičnost tega komentarja se mi zdi hvalevredna, kritika pa malo pretirana. Zakaj ne bi bilo z zdravo mero zdrave pameti hudomušno še malo "ponosni", da smo v določeni zaželeni kategoriji prišli celo v Top 10! :-)
    OdgovoriIzbriši
  3. Imaš prav, predaleč sem šel. V tistem hipu sem moral izliti, kar sem imel v glavi. Čeprav so določene reči po mojem še bolj grozne. Mislim, da se bomo slejkoprej morali pošteno zamisliti, ko bomo presojali, kaj od tistega, kar pravijo razni strokovnjaki, drži in kaj ne drži, kaj je res in kaj ni, kaj je res kriterij in kaj ni. Mogoče ljudje, ki so pisali traktat, niso imeli tako zlih misli, kakor sem menil, mogoče so čisto običajni misleci, ki želijo izboljšati svet. Pohvalno, nedvomno. Ampak koliko takih kriterijev, lestvic, točkovnikov ipd. že obstaja? Od nekega unicefa, amnestyja, evropskih uradov, ameriških uradov, UN-komisij... Najbrž je ena res dobra sprejemljiva, dve toleriramo, več jih pa ne rabimo (vodijo v popoln zlom verodostojnosti, celo verodostojnosti v znanost, ki mimogrede ni na preizkušnji vere ali nekih osebnih predsodkov ampak narave). Morali bi se tudi zamisliti, kakšne kriterije se postavlja. Kriterije bi bilo potrebno razklati, da se vidi, če imajo pravo gnetljivo vsebino, sicer pa nemudoma zavreči. Mislim, da se tega ne počne, ampak se vse kar meče v en koš, četudi ne paše skupaj. Od tistih ženskih kvot v parlamentu do kvot moških porodnih dedkov. Družba postaja lahkoverna, nenačelna, tudi neizobražena in pogosto preveč tolerantna.
    No, to sem imel v mislih.

    (zdravapamet)
    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)