Prvoaprilske po znanstveno

Zacetek dneva za (evropskega*) fizika visokih energij izgleda skoraj brez izjeme tako, da si takoj po zajtrku (no nekateri sele po prihodu v sluzbo) pogleda, kaj so njegovi kolegi, tekmeci, skratka "peers", "submitirali" na arhiv - www.arxiv.org.
To je spletna stran za zbiranje preprintov iz fizike, matematike in sorodnih podrocij, ki jo sedaj upravlja knjznjica na Cornellu, zacetek pa sega v zgodnja devetdeseta, ko je Paul Ginsparg - tedaj na Los Alamosu - organiziral izmenjavo preprintov po elektronski posti. Izmenjavanje preprintov je bilo ze nekaj desetletij uveljavljeno komuniciranje med visokoenergijskimi fiziki, ki so tako pospesili razsirjanje rezultatov svojega znanstvenega dela ne da bi bilo potrebno cakati na dolgotrajne objave in referiranje v znanstvenih casopisih. Izmenjavanje preprintov je potekalo v tiskani obliki torej ze kar dolgo pred prelomnim avgustom 1991 (listo prvih vnosov najdete tukaj).

Sprva so si elektronsko izmenjavali le raziskovalci s podpodrocja teorije strun, ki so se ukvarjali z matricnim modelom. A zaradi razsirjene kulture izmenjavanja preprintov je arxiv.org hitro eksplozivno zrastel in povsem spremenil nacin komuniciranja na nasem podrocju. Tako dejansko za objavo steje za submitiranje na arxiv.org, objava v referiranem casopisu pa je potem le (vcasih bolj, drugic manj) mucna formalnost. Vecini ljudi vec kot, kje je clanek objavljen, nato pomeni, koliko je clanek citiran in s tem bran. Tako je v hep (high energy physics) skupnosti, med trdnosnovasi je zopet drugace. Ah lepote multikulturnosti. Se ena taka temeljna razlika je, da hep raziskovalci pisemo avtorje po abecedi - pojem prvega avtorja torej sploh ne obstaja (ces, ce nisi prispeval k clanku, kaj potem sploh pocnes med avtorji), tako da imam nemalo muk kaj napisati pri merilih za napredovanja ter razmisljati, kje pa sem res naredil vec kot ostali (brez sumnikov je Zupan tako pripravno na koncu abecede ...).

A da ne bom zasel predalec - kljucno pri objavljanju ("submitiranju") preprinta na arxiv je, da so to res preprinti in ni referiranja. Moras sicer imeti dovoljenje za objavljanje, kar pa ni tezko dobiti. To je pripeljalo do pojava, da se obcasno na prav posebno praznicen prvoaprilski dan pojavijo clanki z revolucionarnimi idejami. Letosnja uspesnica je na primer tale vnos, o casovnem spreminjanju brezdimenzijskih konstant (na primeru najslavnejse med njimi, pi). Pred leti je veliko dobre volje povzrocilo odkritje "supersplit supersymmetry", torej supersimetricne teorije, kjer vsem supersimetricnim delcem podelite neskoncne mase. Revolucionarna odkritja vredna poti v Stockholm (le vprasanje je, kdaj bodo konzervativci iz nobelovega odbora prepoznali velicino odkritij, predvsem pa blagodejnega vpliva na dobro pocutje fizikov). A verjetno najbolj bombasticen dogodek danasnjega dne se je domnevno dogodil v cernu, kjer je Peter Higgs v ocitno izredno dobro obiskanem seminarju najavil, da se je pri vpeljavi po sebi imenovanega delca zmotil. Poroca Jester. (Me zanima koliko od teh sal je prevec internih, da bi jih outsiderji lahko razumeli. Tista z Johnom Ellisom verjetno postane bolj domaca sele ko veste, da ima objavljenih vec kot 900 clankov in preprintov...)

*evropskega zato, ker je v Ameriki nekoliko drugace. Na strani www.arxiv.org na novo prispeli preprinti postanejo javni enkrat dnevno. In sicer se to dogodi ob dveh zjutraj po srednjeevropskem casu, od osmih zvecer za vzhodno obalo ZDA in ob petih popoldan na zahodni obali ZDA. Ravno pripravno za konec sluzbe in tiskanje zanimivega branja za vecer.