O tem in onem

Nekaj zanimivosti, ki so se mi nabrale v zadnjem casu, pa ne vem, kam bi jih postavil.

NASA in ESA sta se odlocili, da bo naslednja velika medplanetarna misija namenjena na Jupitrove lune (tekmec je bila misija na Satrunovo luno Titan, ki je sicer agenciji nista odpisali, a verjetno ta odlocitev pomeni njeno odlozitev na kasnejsi cas). Nasin orbiter bo preuceval Europo, ESAin pa Ganimede. Nekaj vec tu in tu.

Novica tega tedna iz biolosko-medicinskih voda je, da so uspeli vzgojiti pluripotentne celice iz celic koze sedaj tudi brez uporab virusov. Vec kompetentnejsih besed o tem lahko najdete na blogu Marka Dolinarja.

V ZDA se ze dolga leta ukvarjajo z (ne)oprtjem skladisca za radioaktivne odpadke v Yucca mountain, Nevada. V predlogu novega proracuna sedanje administracije kaze, da Barack Obama misli resno s svojo predvolilno obljubo, da skladisca tam ne bo - financiranje zanj je namrec na golem minimumu.

O tem, zakaj/kako odmirajo listi v jeseni tukaj.

cern v 25 tockah tukaj. Tista o prenatrpani menzi je absolutno resnicna - kosilo z vec kot dvema, tremi je pravi podvig. Dobro je iti na kosilo s fit ljudmi, da lahko prehitijo konkurenco v teku za proste mize... Novi DG Rolf Heuer pa je o cernu razglabljal v tem intervjuju za world radio switzerland.

Pa se ena neznanstvena, a vseeno zabavna. V slovenskih kinih se trenutno vrti film Gola resnica, o fiktivni predsedniski kandidaturi dr. Arturja Sterna. Glede na to, da filma nisem videl, sklepam le posredno iz intervjuja v Mladini, da sta zelela avtorja Vojko Anzeljc in Franci Kek med drugim tudi pokazati, kako je ob vseh informacijah, ki nam jih posredujejo mediji, pametno razmisljati s svojo glavo in obdrzati kriticno distanco. Pohvalno. A res zabavno postane vse skupaj ob naslednjem novinarjevem vprasanju:
Kdaj bi vidva rekla, da je čas, ko je človeku dovoljeno, da preneha dvomiti o stvareh? Obstajajo denimo tudi takšni dokumentarni filmi, kot je tisti, ki sugerira na to, da je sloviti Stanley Kubrick zrežiral ameriški pristanek na luni - in je torej zgolj potegavščina?

Vojko: Obstajajo dokumentarci, kjer možje iz bivše ameriške administracije po vrsti priznavajo, da so na zemlji snemali posnetke, ki naj bi bili domnevno z lune. Zanimivo je morda dejstvo, da ljudje kljub temu raje verjamejo, da je človek na luni tudi dejansko pristal, ker pač tisti eden dokumentarec ne more narediti nič v primerjavi s poplavo tistih, ki trdijo, da je na luni dejansko pristal. Ljudje raje še naprej verjamejo v neresnične sanje, kot da bi prisluhnili in razmislili novim izsledkom.
Torej sem vse skupaj razumel povsem narobe? Clovek naj verjame (kvazi)dokumentarcem in naj ne razmislja s svojo glavo? Me prav zanima ali je film v stilu tega odgovora...