Torej, nekaj dni nazaj sem imela namen pisati o znanstvenih temah v ameriski predvolilni kampanji (v zadnjem casu so bile na tapeti vinske musice in medvedi v Montani, malo pred temi bolj ali manj kosmatimi zverinami pa od bolj konkretnih zadev en projektor za planetarij v Chicagu)... No, pa so me volitve prehitele! In so prinesle radost in olajsanje; temne sile, ki se norcujejo iz raziskav na vinskih musicah, so bile premagane, ceprav moram priznati, da se v temle trenutku to niti ne zdi najbolj pomembno. Tole pisanje v bistvu nima direktne zveze z znanostjo; zaenkrat samo na kratko sporocam, da se je v New Yorku danes ponoci rajalo po ulicah. Univerza Columbia, kjer delam in zivim, se nahaja na robu Harlema, in navadno sta to dva precej locena svetova, danes pa sta se zlila v enega in ljudje vseh izobrazb, barv in narodnosti s(m)o se objemali in vriskali Obama, Obama. No, treba je priznati, da je bil v Harlemu vendarle boljsi zur...
(Mene je pa vsesplosna radost mal spominjala na tisto noc, ko je Slovenija postala samostojna. In potem sem se razmisljala, kako se bile tole ze moje tretje predsedniske volitve v Ameriki, in po vseh smo jokali, ampak tokrat prvic od veselja in olajsanja... Ceprav, hmm, tole zdajle pa res vec ne spada v znanstven blog, a ne? Cas za it spat, prav res!)Oznake: A.Č.