Minister za znanost

Sicer pravijo, da naj se znanstveniki ne bi ukvarjali s politiko, a verjetno ob skorajšnji izvolitvi nove vlade tudi znanstveniki ne moremo mimo te teme, saj je nenazadnje naše delo v veliki meri odvisno od politike. V Sloveniji sicer veliko govorimo o tem, kako nujno je vlagati v raziskave in razvoj, kako nujne so kvalitetne raziskave in kako nas lahko le vlaganje v razvoj spravi med najbolj razvite države, a realnost naše znanstvene politike žal po mojem mnenju ne dosega izjav na deklarativni ravni. Sicer sem pripravljen na argumentirano razpravo, a sem po šestih letih preživetih v Veliki Britaniji in ZDA do naše znanosti v nasprotju s hvalnicami, ki jih pogosto slišimo, precej kritičen. Mislim, da je v veliki meri za to kriva tudi politika, ki si ni nikoli upala narediti resnega posega in začeti financirati najboljše raziskave, temveč se denar še vedno deli po principu vsakemu malo, da bodo vsi zadovoljni. Z zanimanjem pričakujem, kaj bo na tem področju naredil nov minister. Sicer sem mnenja, da bi moral minister vsaj malo poznati resor, ki ga vodi, kar se bojim, da za Gregorja Golobiča ne velja, po drugi strani pa se v preteklosti tudi ministri, ki so prišli neposredno iz znanstvene sfere niso vedno najbolje izkazali. Morda pa res nekdo, ki je odločen politik in ni neposredno povezan z znanstveno srenjo, lahko naredi določene premike, ki bi jih znanstvenik, izhajajoč iz našega majhnega prostora, naredil težje? Pustimo se presenetiti. A kaj sploh pričakujem od ministra za znanost? Predvsem to, da bi se začela upoštevati kvaliteta znanstvenih raziskav in da bi se pričela diferenciacija raziskovalnih projektov na podlagi kvalitete predlogov ter kvalitete predhodnih raziskav nosilcev, ki se v znanosti lahko izkazujejo le na dva načina – s patenti, inovacijami in drugimi prenosi znanja neposredno v aplikacijo, in z znanstvenimi objavami v čimboljših revijah. Žal se v Sloveniji še vedno izvaja preveč raziskav, ki so same sebi namen in ne bodo prinesle želenega napredka družbe. Če proučujemo biološke procese, ki se v naravi ne dogajajo (seveda tu ne mislim na odkrivanje in postavljanje novih bioloških procesov), če proučujemo nekaj, kar so v svetu ugotovili že pred desetimi ali dvajsetimi leti, če strokovno delo predstavljamo kot znanstveno delo, to ne bo privedlo do željenega napredka družbe in dviga BDP. Čeprav se zadnji stavek morda sliši kot da nasprotujem bazični znanosti, to seveda ni res, saj se tudi sam ukvarjam z bazičnimi raziskavami. Menim pa, da moramo tudi pri bazičnih raziskavah vedeti, čemu so namenjene in kaj je njihov dolgoročni namen, saj mora vsaka bazična raziskava nekoč v prihodnosti postati tudi aplikativna. Strogo ločevanje na bazične in aplikativne raziskave je sploh precej zgrešeno, saj je pogosto nemogoče natančno ločevati med obema vrstama raziskav. Pred leti so v ZDA naredili študijo pri kateri so ugotovili, da je 50% raziskav, ki so bile predstavljene kot bazične raziskave, dejansko aplikativnih in nasprotno, 50% raziskav, ki so bile predstavljene kot aplikativne raziskave je bilo dejansko bazičnih. Seveda je potrebno spodbujati tudi sodelovanje raziskovalcev in gospodarstva, a menim, da je (vsaj na mojem področju) večji problem kot nezanimanje raziskovalcev za usmerjene raziskave to, da gospodarstvo izvaja zelo malo resnično razvojnih projektov. V Sloveniji primanjkuje razumevanja, da vlaganje v razvoj prinaša dobiček in napredek na dolgi rok, saj še vedno prevladuje mislenost, da bi vsak rad obogatel čez noč. In dokler ne bomo uspeli spremeniti te miselnosti verjetno ne bo velikih sprememb pri vlaganjih gospodarstva v znanost, čeprav lahko deloma na vlaganja v razvoj in znanost vpliva tudi država, tako kot to počne recimo v ZDA z davčnimi olajšavami za tovrstna vlaganja. Te davčne olajšave pri nas sicer obstojajo, a so tako majhne, da ne pomenijo kakšne velike spodbude za podjetja.
Od ministra za znanost torej predvsem pričakujem, da bo skušal dvigniti kvaliteto znanosti, da bi nekoč v prihodnosti zares ujeli najrazvitejše države. Upam, da si bo, tako kot je danes dejal, zares izbral za svetovalce ljudi, ki poznajo znanost v razvitih državah, ki vedo, kako se usmerja in deli davkoplačevalski denar v državah, kjer znanost zares prispeva k dvigu razvoja celotne družbe.

Oznake: ,