Kaj se dogaja italijanski znanosti (in kaj se obeta slovenski)?

Zadnjih nekaj tednov so me presenečale novice iz Italije o tem, kako se poleg finančne krize obeta italijanskim raziskovalnim institucijam in univerzam še katastrofa posebne vrste. Naslednje naj bi bil začrtani plan Berlusconija za italijansko akademsko življenje v prihodnjih letih (pobrano od tukaj)

467 milijonov evrov veliko znižanje proračuna za univerze (6% relativno znižanje)
zakon ševilka 133/08 predvideva 20% znižanje v ponovnem zaposlovanju na univerzah (na pet upokojitev le eno novo mesto) v letih 2009-2013 skladno z znižanjem financiranja v velikosti 64 milijonov evrov v letu 2009 pa vse do 455 milijonov evrov leta 2013. Za raziskovalne institucije bo znižanje že leta 2009 kar 20 procentno.
znižanje zaposlenih na univerzah in na raziskovalnih inštitutih za več kot 10%
omejitev nestalnih zaposlitev na skupno največ tri leta (glede na to, da so mladi tako kot pri nas večinoma na enoletnih pogodbah to pomeni, da bodo po treh letih leteli na cesto)
poleg tega načrtuje Berlusconijeva vlada tudi odpuščanje več kot 132 tisoč učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Slednje je pripeljalo tudi do velikih demonstracij včeraj v Rimu.

Od italijanskih kolegov sem sicer že večkrat poslušal, kako slaba je situacija za raziskovalce v Italiji, a tovrstnih kataklizmičnih potez se, Berlusconijevi antiintelektualni drži navkljub, ni nadejal nihče. V Sloveniji smo nasprotno priča ravno nasprotni sliki. Tukaj je seznam Pahorjevega načrta, ki zadeva znanost in tehnologijo (pobrano iz včerajšnjega Dela)

zagotovilo, da bo visokošolski izobraževalni sistem prilagojen svetovnim standardom
sprostitev trga dela na področju raziskav in razvoja
delež prebivalstva z več kot srednjo izobrazbo naj bi se v petih do osmih letih približal 30 odstotkom
brez šolnin v rednem študiju na visokošolski stopnji
povečanje vlaganj v raziskave in razvoj za od 0,1 do 0,3 odstotne točke BDP na leto
sprejetje novega zakona o univerzi in sprememba zakona o visokem šolstvu

Glede na to, da smo še v skoraj volilnem obdobju, lahko le upam, da tista o povečevanju BPD za raziskave ni bosa. Povečanje za raziskave za 1.2 % BDP (to je skoraj podvojitev današnjega stanja) v naslednjih štirih letih bi bilo naravnost fantastično! Dvignilo bi nas na nivo ZDA in Japonske in nas postavilo med vodilne Evropske države. Upajmo, da bo temu res tako. V tem primeru lahko tudi slovenski raziskovalci obljubimo prodor v vrh znanosti.