sobota, 19. april 2014

Kolobocije okoli informiranega doktorata

Na UL so končno dočakali doktorat iz homeopatije. Pot Nade Verdel do doktorata iz lastnosti informirane vode sicer ni bila enostavna

Marca je na Univerzi v Ljubljani (UL) raziskovalka Nada Verdel doktorirala iz teme, ki je med kemike, fizike in biologe vnesla veliko nemira. Raziskovala je dokaj neznane in znanstveno še ne dokončno potrjene lastnosti vode, na katere opirajo svoje delovanje tudi homeopati, ki verjamejo, da ima voda spomin. V doktoratu homeopatija sicer ni nikjer izrecno omenjena, a raziskovanje Nade Verdel nedvomno sega na to področje. 
Verdelova je doktorat pripravljala tri leta, zagovor pa ji je vzel še nadaljnja tri leta. Po prvotni potrditvi teme na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BF) so se pred zagovorom nekateri člani komisije iz nje izločili. Razlogi za izstop so bili različni. Profesorji naj bi navajali predvsem to, da se na področje ne spoznajo. Iz pogovorov s poznavalci dogajanja je mogoče sklepati, da je bil razlog za umik prav kontroverznost teme. 
...Zanimalo nas je, kako to, da je bil doktorat nazadnje opravljen na ravni univerze. »To se je zgodilo tudi zato, ker posamezni člani, ki so bili imenovani v komisijo za oceno doktorata, niso pravočasno, že pri odobritvi teme in potem pred zagovorom, ko so pripravljali poročilo o disertaciji, jasno sporočili svojih pomislekov in nesoglasij, temveč so to storili šele pri prvem zagovoru oziroma so se umaknili iz imenovane komisije,« pojasnjujejo v rektoratu UL.
Članek je sicer do homeopatije preveč prizanesljiv. Omenja na primer objave Benveniste in Montaingerja v Nature in Science, a ne omenja, da:

With the cooperation of Benveniste's own team, the group failed to replicate the original results, and subsequent investigations did not support Benveniste's findings either.  
In 2009, Montagnier published two controversial research studies[3] that some homeopaths claimed as support for homeopathy. Although Montagnier disputed any such support,[4] many scientists greeted his claims with scorn and harsh criticism.
Kar sta izseka iz uvodnih odlomkov zapisa na Wikipediji, tukaj in tukaj.

nedelja, 13. april 2014

Years of Living Dangerously

Pravkar so začeli predvajati novo dokumentarno serijo o podnebnih spremembah, pri kateri so se združila velika imena novinarstva in Hollywooda - Harrison Ford, Matt Damon, Arnold Schwarzenegger, James Cameron... Prvo epizodo si lahko v celoti ogledate spodaj.
It's the biggest story of our time. Hollywood's brightest stars and today's most respected journalists explore the issues of climate change and bring you intimate accounts of triumph and tragedy.

Each correspondent delves into a different impact of climate change – from the damage wrought by Hurricane Sandy in the tri-state area to political upheaval caused by droughts in the Middle East to the dangerous level of carbon emissions resulting from deforestation. The project aims to make the public aware of why climate change should matter to them, how it is affecting them and how they can take action to save the planet now.

Schwarzenegger said that he had been thinking about why the issue of climate change has not yet resonated strongly with the public despite the warnings from the scientific community: "I think the environmental movement only can be successful if we are simple and clear and make it a human story. We will tell human stories in this project. The scientists would never get the kind of attention that someone in show business gets." (več: yearsoflivingdangerously.com)

sobota, 12. april 2014

Delčkarska vročica

Danes je (končno) v Cincinnati kinematografe prišel dokumentarni film ParticleFever ali Delčkarska vročica (ne vem sicer kako bodo slovenili naslov, upajmo, da sploh pride v Slovenijo). Film je režiral Mark Levinson, producent pa je David E. Kaplan, znan teoretični fizik z Johns Hopkins University. Film je odlično narejen in ponudi res dobro imerzijo v to, kakšno je delo fizika delcev. Toplo priporočam. In mimogrede, v filmu je v kar nekaj kadrih v ospredju tudi Slovenec, fizik Andrej Gorišek, ki dela na beam monitoringu pri ATLAS-u, ter celo spregovori nekaj besed.

četrtek, 10. april 2014

Strategija pametne specializacije - ver. 2

Koordinator priprave Strategije pametne specializacije na Službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, s katerim smo pred časom skupaj napisali tudi daljši tekst za tale blog (Slovenija po protestih: islandski nauki), sporoča, da 16. in 17. aprila 2014 pripravljajo veliko konferenco s prisotnostjo predsednice vlade, kjer bodo med drugim odprli vprašanja, kako to deželo spet dinamizirati in izkoristiti potenciale, ki jih imamo. Še posebej bodo obravnavali področje znanosti in raziskovanja na splošno, kjer želijo nasloviti vse probleme, ki jih imamo ne samo z vidika financiranja, ampak tudi z vidika delovanja JRO-jev in v tem kontekstu bi si zelo želeli, da bi se slišal tudi glas prihajajočih nosilcev pameti te države.

četrtek, 20. marec 2014

Nobelova nagrada za slovenskega fizika?

Pred nekaj dnevi je v znanstvenih krogih odmevala novica, da so astronomi zaznali "tako imenovane gravitacijske valove, poenostavljeno odmev velikega poka, in s tem eksperimentalno potrdili inflacijsko teorijo o širjenju vesolja takoj po velikem poku." Manj znano je, da je način, kako
izmerili gravitacijske valove velikega poka, kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju, kalifornijski univerzi in raziskovalni instituciji, ki je med najuglednejšimi na svetu. »Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,« pravi dr. Seljak, ki je najbolj znan po raziskavah na področju prasevanja, grozdenja galaksij in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja. (Vir: Delo.si: Eno najpomembnejših odkritij tega stoletja)
Navajamo še odlomek iz komentarja o velikem odkritju v kozmologiji, v katerem astronom dr. Tomaž Zwitter zapiše, da je med kandidati za Nobelovo nagrado "z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, tudi dr. Uroš Seljak".
Kot vedno v znanosti mora med pravo in napačno razlago razsoditi eksperiment. Vprašanje je torej, ali je naglo inflacijsko širjenje ob začetku vesolja povzročilo še kakšne merljive posledice. Dr. Uroš Seljak, Novogoričan, ki je diplomiral in magistriral na Oddelku za fiziko ljubljanske univerze, nato pa doktoriral na Massachusetts Institute od Technology in je zdaj profesor fizike na Berkeleyju in direktor tamkajšnjega prestižnega Centra za kozmološko fiziko, je leta 1996 pokazal, da je izjemno hitro širjenje vesolja ob inflaciji moralo roditi močne gravitacijske valove, ki so kot periodični vzorec zgoščin in razredčin odmevali v zgodnjem vesolju. Svetloba, ki jo danes zaznamo kot mikrovalovno sevanje ozadja, se je v času, ko je vesolje postajalo prozorno za svetlobo, na teh malenkost gostejših in redkejših območjih sipala. Značilen pojav pri sipanju svetlobe je, da je taka svetloba polarizirana, torej da gre za valovanje, ki niha le v eni ravnini. Pojav poznajo fotografi, ki lahko v polarizirani svetlobi poudarijo oblake, na katerih se v lepem vremenu sipajo sončni žarki. Zgoščine in razredčine pa niso le posledica gravitacijskih valov, ampak običajnih gostotnih nihanj v snovi. Seljak se je tu domislil, kako razpoznati polarizacijo, ki je posledica inflacijskega nastanka gravitacijskih valov. Edino gravitacijski valovi namreč povzročijo, da ima dobljeni polarizacijski vzorec vrtinčnost.

S teleskopom BICEP-2 so, kot vse kaže, to vrtinčnost polarizacije mikrovalovnega sevanja ozadja zdaj izmerili na območju neba okrog južnega pola. Že letos je pričakovati, da bodo objavili rezultate izjemno natančnih meritev polarizacije s satelitom Planck Evropske vesoljske agencije, ki bo premeril vse nebo.

Potrditev ali celo nadgradnja ponedeljkove objave bo pomenila, da dogajanje v prvem delčku sekunde vesolja bolje razumemo. Premik meja je tako velik, da verjetno tega ne bo prezrl niti Nobelov odbor. Vprašanje je le, kako bo razdelil največ tri nagrade med teoretike in eksperimentalce. Z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, je med kandidati tudi dr. Uroš Seljak. (Vir: Delo.si: Živimo v posebnem času)
“This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)
Preprosta animirana razlaga odmevne kozmološke meritve:

Še ena kratka predstavitev pomembnega odkritja:



Glej tudi: Kvarkadabra blog: Veliko odkritje v kozmologiji

ponedeljek, 17. marec 2014

Konferenca o Žižkovih študijah

Ali bi morda moral sloveniti Žižek Studies v Študije Žižka? Danes me je v mailboxu pričakalo povabilo na Žižek Studies Conference, ki se bo odvijala res čisto čez cesto, v sosednji stavbi poleg fizike na U. Cincinnati. Branje programa je prav zabavno, saj je v stilu Žižek to, Žižek ono. Verjetno se zdi naš način komuniciranja ravno tako smešen na zunaj, ko govorimo o stvareh kot so Wittenov indeks,  Higgsov bozon, itd.

Bi bilo prav zanimivo pokukati na samo konferenco, še posebno glavnega govorca na koncu Žižek Studies Konference.

Veliko odkritje v kozmologiji

Bicep 2 je oznanil odkritje razmerja med tenzorskimi in skalarnimi nacini nihanja v mikrovalovnem prasevanju, r~0.2, kar kaze na gostoto energije okoli 10^16 GeV v casu ko je potekalo napihovanje (inflacija) vesolja. O tem tudi v Dnevniku.

Sam prenos seminarja sicer zaradi velikega  zanimanja ni bilo mogoce spremljati, sam clanek pa je na  voljo tukaj http://bicepkeck.org/ 

Dodatek: Video, ki se vam bo vsekakor vtisnil v spomin: docent na Stanfordu, Chao-Lin Kuo, se oglasi na domu prof. Andreija Lindeja, enega od očetov teorije inflacije, in njegove žene prof. Renate Kallosh ter jima naznani odkritje.