sobota, 23. avgust 2014

Apel za vzpostavitev samostojnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Apel vladajoči koaliciji v nastajanju, predvsem Stranki Mira Cerarja 

Spodaj podpisani raziskovalci in raziskovalke iz gospodarstva, visokega šolstva in znanosti ter drugi zainteresirani pozivamo naslovljene, da pri sestavi nove vlade in reorganiziranju upravne oblasti vzpostavijo samostojno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 

Področji visokega šolstva in znanosti sta bili v zadnjih letih eni največjih proračunskih žrtev varčevalnih ukrepov. Kratkoročna posledica odrezanih več deset milijonov evrov so osiromašene raziskave ter otežen položaj mladih, ki so prikrajšani za kakovostno šolanje in raziskovanje. Dolgoročno pa takšna ravnanja postavljajo pod vprašaj intelektualni, gospodarski in obče kulturni razvoj Slovenije. 

Poleg pomanjkanja volje in poguma politikov, ki so prevzemali vodenje teh področij, je trenutno stanje tudi posledica nekaterih sistemskih in strukturnih značilnosti, ki onemogočajo celovito vodenje slovenske znanstvene politike. Na tem mestu želimo izpostaviti predvsem podrejeni položaj, v katerega sta bila potisnjena sektorja znanosti in visokega šolstva na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. 

V trenutni različici koalicijske pogodbe ste se zavezali, da bo resorni minister ali ministrica izvrševal/-a ukrepe iz Resolucije o raziskovalno-inovacijski strategiji Slovenije (RISS). To zavezo pozdravljamo in pričakujemo kompetentno ekipo, ki bo k reformam pristopila celovito in odgovorno. Sistemske in strukturne spremembe, ki jih omenjeni resorji nujno potrebujejo, naj izhajajo iz odprtega dialoga in sodelovanja z mnogimi deležniki. Na podlagi izkušenj iz preteklih let utemeljeno dvomimo, da bo ministrova ali ministričina najožja ekipa lahko izvajala nujne ukrepe v znanosti in visokem šolstvu, če se bo morala hkrati odgovorno posvečati tudi problemom, s katerimi se soočajo v vrtcih, osnovnem in srednjem šolstvu ter športu. 

Vsi, ki delamo v visokem šolstvu, znanosti in tehnologiji, študenti in študentke in ne nazadnje pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, letno namenjenega za znanost in visoko šolstvo, ne smemo biti žrtev koalicijskih kupčkanj. Zato od bodoče vladajoče koalicije in predvsem Stranke Mira Cerarja, pričakujemo moder razmislek in vzpostavitev samostojnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, MVZT. 

--------------------------------------------------------------------------------

Apel lahko podpišete na spletni strani (vsebuje ažuren seznam podpisnikov):

Na seznam podpisnikov vas lahko dodam tudi tako da mi pošljete vaše ime in znanstveni naziv na zupanc@gmail.com. Zelo dobrodošli so tudi argumentirani zadržki tistih, ki izražate do te vsebine nestrinjanje.

V vsakem primeru, prosim delite apel. Če ne drugega, je o njegovi vsebini potrebno odpreti razpravo z vladajočo politiko.

--------------------------------------------------------------------------------

sreda, 13. avgust 2014

Prva nagrajenka za Fieldsovo medaljo

Maryam Mirzakhani, profesorica matematike na Stanfordu, je prva prejemnica Fieldsove medalje:
A native of Iran, Maryam Mirzakhani is at Stanford University in California. She won for her work on “the dynamics and geometry of Riemann surfaces and their moduli spaces.” 
“Perhaps Maryam's most important achievement is her work on dynamics,” says Curtis McMullen of Harvard University. Many natural problems in dynamics, such as the three-body problem of celestial mechanics (for example, interactions of the Sun, the Moon and Earth), have no exact mathematical solution. Mirzakhani found that in dynamical systems evolving in ways that twist and stretch their shape, the systems' trajectories “are tightly constrained to follow algebraic laws”, says McMullen. 
He adds that Mirzakhani’s achievements “combine superb problem-solving ability, ambitious mathematical vision and fluency in many disciplines, which is unusual in the modern era, when considerable specialization is often required to reach the frontier”.

Ostali trije nagrajenci so Artur Avila z Institut de mathématiques de Jussieu, Pariz, Francija , Manjul Bhargava s Princeton University, ZDA, Martin Hairer  z University of Warwick, VB.

torek, 12. avgust 2014

Sir Paul Nurse o svoji "genetski skrivnosti"

Genetik, nobelovec in predsednik The Royal Society (britanske akademije znanosti) Sir Paul Nurse je na odru med svetovnim festivalom znanosti predstavil fascinantno zgodbo o svoji "genetski skrivnosti", ki mu jo je družina prikrivala več kot petdeset let. Naslovil jo je "Družinska drevesa so lahko nevarna".
Če raje berete kot poslušate, je tekst govora tule: Sir Paul Nurse: 'I looked at my birth certificate. That was not my mother's name' | Culture | The Guardian

Demšar v.d. direktorja?


Upravni odbor agencije za raziskovalno dejavnost se je danes odločil, da ne izbere najprimernejšega med devetimi kandidati za novega direktorja agencije. Svoj predlog za prvega moža agencije želijo v potrditev dati novi in ne odhajajoči vladi.  
Sedanjemu direktorju Franciju Demšarju mandat poteče zadnji dan v avgustu. Če nove vlade do takrat ne bo, bo upravni odbor trenutni izvršilni oblasti predlagal, da imenuje vršilca dolžnosti direktorja, je danes zvečer po koncu šesturne seje za Delo povedal njegov predsednik Rado Bohinc. Na seji, ki so se je po besedah Bohinca udeležili vsi člani, so ta predlog sprejeli soglasno. 
In današnjega Dnevnika:
Po včerajšnji odločitvi bo tako dosedanjemu direktorju Franciju Demšarju mandat najverjetneje podaljšan kot vršilcu dolžnosti (redni mandat se mu izteče konec avgusta), nato pa bi lahko izvedli tudi nov razpis z daljšimi roki. Ti so bili skrajšani domnevno zato, ker so želeli na agenciji ujeti čas pred iztekom Demšarjevega mandata. Temu pa je med drugimi nasprotovalo petinpetdeset znanstvenikov, ki so na agencijo in vlado naslovili protestno pismo. 
Kaj meni o razpisu in njegovih okoliščinah, smo vprašali tudi bodočega verjetnega mandatarja Mira Cerarja, vendar na naša vprašanja po tednu dni čakanja ni odgovoril. 
Med vidnejšimi kandidati so bili po naših podatkih dosedanji direktor Franci Demšar, nekdanji sekretar na ministrstvu za izobraževanje in znanost Jozsef Györkös in predavatelj na FDV Jaroslav Berce. 

petek, 08. avgust 2014

Nujnost reforme SAZU!

Kadarkoli pogovor v družbi nanese na stanje naše akademije, se vsi sogovorniki strinjajo, da inštitucija nujno potrebuje reformo. Ne zgolj zaradi zastarelega sistema podeljevanja rednih mesečnih nagrad oziroma apanaž članom, ki bi ga bilo treba bistveno preoblikovati, ampak tudi zaradi neustrezne zastopanosti žensk med njenimi člani. Presenetljivo se z zaključkom, da je nujno potrebna reforma inštitucije, v privatnih pogovorih strinjajo tudi sami akademiki, ki ugotavljajo, da akademija v javnosti neprestano izgublja ugled.

O nekaterih predlogih sprememb, za katere pa bi bilo dobro, da jih formalno predlagajo sami akademiki, se v javnosti že govori. Poleg preoblikovanja sistema apanaž bi morala akademija nujno sprejeti tudi pravilo, ki bi predpisovalo, da se za nove člane izmenično sprejema po ena ženska in en moški. Sedaj je namreč med člani SAZU le pet žensk. ("Celo v turški akademiji je delež žensk višji kot v slovenski." Vir: Pred odločitvijo | MLADINA.si) Prav tako bi morali odpraviti določilo, da lahko za vodstvene položaje kandidirajo le "mladi" akademiki (mlajši od 75 let), kar je v enaindvajsetem stoletju popoln nesmisel. Naj se raje uvede pravilo, da je lahko ista oseba na predsedniškem mestu največ dva mandata.

V javnost je na probleme povezane s stanjem akademije že večkrat opozoril Aleš Iglič. Zadnjikrat pred nekaj dnevi v komentarju za časopis Finance: Prizadevanja za ohranitev privilegijev članov SAZU. Tule je nekaj odlomkov iz njegovega pisma:
V zapisniku tretje redne seje predsedstva SAZU iz leta 2012 med drugim preberemo (navajam): »Podpredsednik Tadej Bajd je omenil pred kratkim objavljeni, sicer dokaj neodmevni članek v Financah, v katerem je predlog, da naj bi se sredstva za članske nagrade (apanaže članom SAZU) porabila za mlade raziskovalce. Na seji izvršilnega odbora so razmišljali, kako bi se Akademija odzvala, če bi prišlo do resnega poziva, da se nagrade ukinejo. Nagrade bi lahko spremenili v honorarje za opravljeno delo članov. Razredi so zelo dejavni, o čemer pričajo posveti, zborniki, knjige, monografije - te aktivnosti bi po mnenju izvršilnega odbora morali predstaviti kot timska dela članov, ne posameznikov.« ...

Ker ima večina članov SAZU še drugi dohodek (nekateri pa še tretjega), ki prav tako izhaja iz proračuna RS, lahko v nekaterih primerih dohodki članov SAZU iz proračuna presežejo sto tisoč evrov na leto, kot je razvidno iz objavljenih podatkov za dohodke članov SAZU, ki so dejavni v politiki. Gre torej za izredno učinkovito črpanje proračunskih sredstev za večkratne mesečne osebne dohodke, kar drugim smrtnikom po zakonu ni dovoljeno.

Zato ponavljam svoj predlog iz neodmevnega članka v Financah. Namenimo proračunska sredstva, ki se odvajajo za apanaže vsem članom SAZU, ne glede na njihove rezultate na področju znanosti ali umetnosti, za plače najboljšim mladim znanstvenikom po končanem doktoratu. Sredstva bi zadostovala za plače približno 60 podoktorskim študentom. ...

Odprava apanaž članom SAZU bi tudi povečala avtonomijo njihovih članov ter samega SAZU, saj zdajšnji sistem prejemanja apanaž iz proračunskih sredstev RS te avtonomije ne dopušča in močno ovira kritičnost SAZU do prejšnjih in zdajšnjih družbenih dogajanj v strahu po ohranjanju privilegijev (apanž), ki izhajajo iz nekega drugega časa.

ponedeljek, 04. avgust 2014

CERN kot model za utopično družbo prihodnosti?

V knjigi Living in the End Times (Verso, 2011) Slavoj Žižek omenja znanstveno skupnost kot morebitni model za "izboljšavo" sistema demokracije, kot ga poznamo danes. Vpraša se, ali se lahko družba kaj koristnega nauči tudi od novih oblik sodelovanja med ljudmi, ki se vzpostavijo v okviru velikih znanstvenih projektov:
... the achievement of democracy is to turn what for traditional authoritarian power is the moment of greatest crisis—the moment of transition from one master to another, the panic-inducing instant at which “the throne is empty”—into the very source of its strength: democratic elections thus represent the passage through that zero-point at which the complex network of social links is dissolved into a purely quantitative multiplicity of individuals whose votes are mechanically counted. The moment of terror, of the dissolution of all hierarchical links, is thereby re-enacted and transformed into the foundation of a new and stable political order. ...

The question today, now that we know the limitations of that formal procedure, is whether we can imagine a step further in this process whereby egalitarian negativity reverts into a new positive order. We should look for traces of such an order in different domains, including in scientific communities. The way the CERN community functions is indicative here: in an almost utopian manner, individual efforts are undertaken in a collective non-hierarchical spirit, and dedication to the scientific cause (to recreate the conditions of the Big Bang) far outweighs any material considerations. But are such traces, no matter how sublime, merely that—marginal traces? (Living in the End Times, Verso, 2011)
Kot je lepo prikazano denimo v odličnem dokumentarnemu filmu Particle Fever (2013), gre v Cernu za posrečen preplet izjemno učinkovito delujoče hierarhične skupnosti, ki hkrati ves čas ohranja radikalno egalitarnost vseh sodelujočih - ne samo v času volitev, kot to velja v demokraciji. Mogoče bi bilo ob tem zanimivo slišati še komentar koga, ki je dejansko delal ali še dela v Cernu?
Zanimivost: Na enem od vrhuncev filma Particle Fever, ko v ozadju predvajajo Beethovnovo Odo radosti in so vsi vzhičeni, ker bo vsak trenutek prišlo do prvih trkov delcev pri veliki energiji (drugi vrhunec je odkritje Higgsovega bozona), je zvezda filma za nekaj trenutkov Andrej Gorišek, ki je takrat delal v kontrolni sobi pospeševalnika. Po telefonu mu namreč sporočijo, da bo do dogodka, ki ga vsi nestrpno pričakujejo, prišlo čez nekaj minut. Vsem navzočim in medijem takrat sporoči: "They are a few minutes away from collapsing the separation bumps."

Vrnitev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo?

Ideja o prenosu področja tehnologije iz ministrstva za znanost in visoko šolstvo na ministrstvo za gospodarstvo leta 2012, je bila slaba politična odločitev.
Naj povzamemo: pametno specializacijo v Evropi kritizirajo, raziskovalne in inovacijske strategije ne izvajamo v celoti, še vedno se sprašujemo, kako izobraziti zaposljiv kader. Prav te odgovore pa bi morali visoko šolstvo, znanost in tehnologija iskati s skupno vizijo.
Je zdaj pravi čas, da se ob oblikovanju nove vlade to napako popravi?
Ideja o vrnitvi samostojnega ministrstva, ki bi združevalo visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se zdi vredna razmisleka raziskovalcu iz gospodarstva dr. Jerneju Zupancu. Pri nas se namreč ta področja po njegovem mnenju srečujejo s problemi, ki bi jih bilo smiselno reševati celostno, s skupno vizijo – denimo trajnostno financiranje znanosti, pametna specializacija in izobraževanje zaposljivega kadra. »Verjetno si vsi, raziskovalci iz javnega sektorja, gospodarstva in visokošolsko osebje, želimo ministra z znanjem in vizijo, in sam si težko predstavljam, da bi lahko ista oseba imela še kakovostne reference tudi s področij vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva ter športa.« Prav tako, dodaja, je bržkone zanimiv podatek, da proračun znanosti in visokega šolstva presega proračun marsikaterega drugega samostojnega ministrstva.
Da bi bila znanost in tehnologija v enem resorju, je smiselno tudi po mnenju prof. dr. Marka Jakliča, ki je do konca prejšnjega leta predsedoval svetu za znanost in tehnologijo. Ob tem nas je spomnil na njihov poziv političnim strankam leta 2012, ko je vlada ustvarjala superministrstvo in tehnologijo dodala gospodarstvu. V njem so opozarjali, da bi razdruževanje visokega šolstva, znanosti in tehnologije škodljivo vplivalo na nadaljnji razvoj teh področij ter otežilo, če ne celo onemogočilo izvajanje nacionalne raziskovalne in inovacijske strategije. Če že, pa je, kot so še zapisali, skupno mesto omenjenih področij na ministrstvu, ki bo pokrivalo konkurenčnost in dolgoročen razvoj države. »Žal takrat nismo bili uslišani,« pravi danes Jaklič in, žal, »uresničila so se vsa naša negativna predvidevanja.« (Delo: Znanstveniki pozivajo k (ra)združitvi ministrstva)