sobota, 13. september 2014

Argumentirana javna razprava kot pogoj demokracije

Poleti so me kolegi prosili, da napišem osnutek skupne izjave o problematiki nizkega nivoja javne razprave pri nas, s poudarkom na takrat aktualnih napadih na sodstvo. Moja verzija teksta sicer ni šla v javnost, a bi jo sedaj, z nekajmesečnim časovnim zamikom, vseeno rad objavil vsaj tule na blogu, da ne bo obležala v predalu. Pravkar smo namreč priča novemu padcu nivoja javnega diskurza, ki ima podobno formo, le osrednja tema je druga. Zdi se mi, da je poanta, ki smo jo poskušali zaobjeti z izjavo, za oba primera enako aktualna.
Pomemben temelj delovanja moderne demokratične države je soglasje glede nujnosti odprte javne razprave o vseh pomembnih družbenih vprašanjih. Brez neprestane skrbi za vljudno in spoštljivo javno izmenjavo argumentov, demokratična družba ne more obstajati. Moderna država lahko uspešno deluje le, če se njeni pripadniki trudijo razpravljati na nivoju razumske izmenjave stališč. Tudi če poznamo konkretne sorodstvene, prijateljske, strankarske in drugih povezave med ljudmi, v javni razpravi vpetost posameznika v razmerja do drugih nikoli ne sme in ne more biti razlog za privzemanje ali odklanjanje njegovih argumentiranih stališč.

Spodaj podpisani opozarjamo na resen problem nižanja standardov javne diskusije, ki smo mu priča zadnje čase v Sloveniji. Posebej izpostavljamo sistematično rušenje simbolne avtoritete inštitucij pravne države. Sodnike in tožilce se brez sramu javno diskvalificira kot neprimerne za izvajanje uradnih dejanj, ki so jim bile naložene s prevzemom funkcije, zgolj zaradi njihove nazorske opredelitve, sorodstvenih in prijateljskih povezav.

Ker menimo, da takšna stališča in dejanja zelo slabo vplivajo na razmere v družbi, pozivamo k razumnemu, a odločnemu odzivu vseh posameznikov in ustanov, vključno z najvišjimi predstavniki države, saj se je potrebno proti tovrstnemu rušenju simbolne avtoritete pravne države in nižanju nivoja javne razprave jasno opredeliti. Veliko lahko naredimo tudi z lastnim zgledom, kar še posebej to velja za vse, ki pogosto nagovarjamo veliko ljudi.

Moderna in zdrava demokratična družba potrebuje kakovostno javno razpravo o vseh ključnih vprašanjih, ki se zastavljajo njenim članom. A za možnost konstruktivne razprave je potrebno vnaprejšnje soglasje in izražena močna volja, da se bomo na stališča sogovornikov odzivali s protiargumenti, kljub temu, da nas morda čustveno prizadenejo, oziroma se nikakor ne strinjamo z njihovimi nazori ali političnimi stališči.

petek, 12. september 2014

In še anti-cepivna "znanstvena monografija"

Iz facebook strani dr. Mateje Černič:
Izšla je znanstvena monografija "Ideološki konstrukti O CEPLJENJU" (avtorica: dr. Mateja Černič), ki se sistematično in podrobno loteva analize najpogostejših trditev o cepljenju: da so cepiva učinkovita, da so varna, da so stranski učinki redki in blagi, da so cepiva pred vstopom na trg temeljito preizkušena v rigoroznih znanstvenih študijah, da regulatorni organi skrbno bdijo nad varnostjo in ustreznostjo cepiv itd. Te trditve služijo kot podpora legitimizaciji, legalizaciji in implementaciji cepljenja, tudi obveznega cepljenja otrok. Vendar pa podrobna analiza razkrije, da gre v resnici v prvi vrsti za ideološke konstrukte, torej za interesno pogojene konstrukte realnosti, ki se na podlagi enormne družbeno-politično-ekonomske moči uveljavljajo na račun drugih in drugačnih konstruktov. Z drugimi besedami, da te trditve ne držijo.
Knjiga je namenjena vsem, ki želijo o cepljenju izvedeti kaj več. In vsem, ki bi radi znanstvene dokaze. Predvsem pa vsem tistim, ki cepljenju do sedaj niso posvečali posebne pozornosti, temveč so ga sprejemali kot povsem samoumeven in neproblematičen medicinski ukrep.
Več na: www.ideoloski-konstrukti.com
S strani ideoloski-konstrukti tudi o avtorici: dr. Mateja Černič je znanstveni naslov doktorica znanosti pridobila na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ).

Medtem se v Kaliforniji soočajo z zmanjšano precepljenostjo, in presenečenje, pogostejšimi epidemijami:
Vaccination doubters are endangering more than their own children
Rich, educated and stupid parents are driving the vaccination crisis

In še interaktivni zemljevid izbruhov nekaterih nalezljivih bolezni, na voljo na strani Council on Foreign affairs.


četrtek, 11. september 2014

Igor Emri: "Vsi v Evropi bi morali vedeti, da je Slovenija 'Silicijeva dolina za to in to'"

Nekaj odlomkov iz intervjuja z Igorjem Emrijem (Spremembe raziskovalnega okolja bodo lahko boleče, Delo, 11.9.2014):
»Če bi združili ves denar, ki ga namenjajo posamezne države EU, in dodali še sredstva iz programa Obzorje 2020, bi bile vsote, ki jih Evropa usmerja v znanost, primerljive z ameriškimi in japonskimi sredstvi,« pojasnjuje bistvo reforme evropskega raziskovalnega prostora dr. Igor Emri, član znanstvenega sveta v bruseljskem združenju Science Europe. ...

Raziskave, ki zdaj potekajo na nacionalnem nivoju, se v različnih državah podvajajo, kar pomeni, da sredstva niso izkoriščena optimalno. EU mora uvesti mehanizme in sistem nadzora, ki bodo preprečevali podvajanje istih raziskav v različnih državah. Ta sistem mora zagotoviti, da bodo rezultati raziskav enako dostopni vsem uporabnikom v EU, neodvisno od tega, kje so raziskave izvedene in kje je uporabnik. ...

Po reformi evropskega raziskovalnega prostora bo tako, da bodo raziskovalci sredstva, ki so jih pridobili denimo v Sloveniji za neki projekt, lahko odnesli na raziskovalno institucijo v Evropi, ki ima najboljšo opremo in strokovno osebje za tisto področje. Če sem konkretnejši, raziskovalec bo v Sloveniji pridobil projekt za raziskave, potem pa bo skupaj z denarjem odšel na tisto univerzo v EU, ki je vodilna na tem področju. Povečala se bo konkurenca za nacionalna sredstva, ker bodo lahko za raziskave ARRS v prihodnje konkurirali tudi tujci, seveda pa bodo prav tako slovenski raziskovalci lahko konkurirali v tujini. V najslabšem primeru bi lahko več raziskovalcev skupaj s sredstvi odšlo iz Slovenije, kot pa bi jih privabila naša država. To bi lahko preprečili le tako, da bi pravočasno razvili specializacije, po katerih bomo lahko med vodilnimi v Evropi in bi zato postali generator prihoda tujih raziskovalcev. Pri tem se odpirajo logična vprašanja: ali znamo opredeliti, v čem smo dobri? Po čem naj bo Slovenija znana v EU in v svetu? ...

Velja namreč evropsko načelo, da se vsaka država sama oceni, na katerem področju je dobra ali celo najboljša in s tem konkurenčna – in to tudi pove. Vsi v Evropi bi morali vedeti, da je Slovenija »Silicijeva dolina za to in to«, mi pa bi potem morali razvijati to specializacijo.  ... Cilj pametne specializacije je opredelitev usmeritve, kjer lahko regija dosega gospodarske, kulturne in socialne uspehe, skratka razvija sonaravno, za človeka prijazno okolje. ...

Pametna specializacija zahteva konvergenco in povezovanje različnih znanj in ne obratno. Tukaj Slovenija šepa tako na izobraževalnem kakor na raziskovalnem področju. Prvi problem je že v tem, da nimamo univerzitetnega kampusa. Drugi pereč problem pa je v tem, da nimamo velikih konvergenčnih (integrativnih) projektov, ki bi povezovali več raziskovalnih skupin iz tehnike, naravoslovja, družboslovja, medicine ...

sreda, 10. september 2014

Informirani doktorat

Skenirana kopija doktorata Nadje Verdel je na voljo na tej povezavi.

Morda ima kdo od bralcev več časa za detaljno branje doktorata, in bi se priporočal za komentaje. A že površen prelet doktorata mi ne zbuja preveč dobrih občutkov. Recimo, zakaj je tako malo besed namenjenih sistematičnim napakam? Zakaj recimo gospa Verdel ni preprosto izmerila koncentracije raztopljenega CO2? Trdi recimo, da ni povezave med volumnom zraka (raztopljenim CO2) in prevodnostjo. Dokaz naj bi bila slika 55. Jaz vidim ravno obratno, veliko koleracijo, s tem da je prva točka outlier, in bi jo bilo potrebno pojasniti... Torej stvar interpretacije, ki pa je posledica le majhnega števila vzorcev in bi jo bilo mogoče z boljšim delom takoj odpraviti.

Cvetke se sicer kar vrstijo. Recimo, preskok iz rezultatov na naslednji zaključek "Predvidevamo, da je avtotiksotropija ovde, ki jo nakazujejo presežne prevodnosti staranih raztopin, razlog za nastanek življenja." Odkod?

Vsaj za standarde v visokoenergijski fiziki je doktorat napisan zelo amatersko. Predvidevam, da enako velja za standarde v biofiziki ali biotehnologiji, oz. kamorkoli že področe doktorata spada.

In še najbolj pereče: kako je sploh mogoče, da je bila tovrstna doktorska tema sploh odobrena?

Saga informiranega doktorata se nadaljuje

Menda je bil danes podeljen na UL doktorat Nadi Verdel. Iz včerajšnjega zapisa v Dnevniku:

Jutri bo na ljubljanski univerzi slovesno podeljen doktorski naziv Nadi Verdel, ki je raziskovala “nenavadne” lastnosti vode. Včeraj nam je avtorica posredovala pojasnilo, v katerem poudarja tudi homeopatska izhodišča svojega dela. Znanstveniki pa že napovedujejo pravne postopke za spodbijanje “neznanstvenega doktorata”. 
...Verdelova se je vprašala, kako je mogoče, da »člani komisije za zagovor zavrnejo doktoranda na zagovoru zato, ker jim ni všeč tema doktorata, ki je bila odobrena več let nazaj«. Profesorja z biotehniške fakultete Petra Mačka, ki je kot član komisije na fakulteti njen doktorat zavrnil, je obtožila, da se je za zavrnitev odločil še pred zagovorom, v to pa naj bi pregovoril še dva od treh preostalih članov komisije. Podrobneje je pojasnila tudi raziskovalne postopke, s katerimi je preverjala, ali ima voda nekatere lastnosti, ki jih sama označuje kot »nenavadne«. Verdelova domneva, da če vodo pustimo stati v posodah, spremeni fizikalne lastnosti ter postane »gostejša in bolj viskozna«. Svoje izsledke je objavila v mednarodnih revijah in na mednarodni znanstveni konferenci. Pojasnila je tudi, da ji prenosa informacij v vodo, kar je bila njena osnovna hipoteza (»spomin vode«, ki se pojavlja tudi v homeopatiji), sicer ni uspelo dokazati.
Iz komentarjev na prejšnje zapisa na Kvarkablogu o doktoratu Nade Verdel le dve zanimivosti:
- Nada Verdel je menda svoje videnje dogajanja okoli doktorata predstavila na blogu nadaverdel.blogspot.com, a je sedaj pisanje že odstranila.
- Lani so osnovnošolci na OŠ Franja Goloba Prevalje napisali raziskovalno nalogo Biopolje. Izsledki so na strani 54.

Zakaj se ljudem zdi grozno, da bi Alenka Bratušek postala podpredsednica Evropske komisije?

Presenetilo me je, da mnogi kolegi, ki so sicer zelo izobraženi, razgledani in racionalni, pri vprašanju kandidature Alenke Bratušek za komisarko povsem odpovedo. Zdi se, kot da bi jim nekdo izklopil možgane. Hkrati trdijo, da je nesposobna in da ne zna angleško, po drugi strani pa ji očitajo, da se je zvito dogovorila s ključnimi ljudmi v Bruslju, da bo dobila pomembno funkcijo v komisiji. Pravijo tudi, da bi znal tako kot ona z zadolževanjem vsak rešiti državo pred bankrotom, a če se prav spomnim, je bilo takrat vprašanje, ali nam bo sploh kdo posodil denar.  Na mesto predsednice vlade naj bi baje prišla "po zvezah", dejansko pa takrat prav nihče ni hotel niti slučajno prevzeti vlade, čeprav so prosili vse po vrsti, ki bi bili za to "strokovno" usposobljeni.

Ko je nekdo soočen s tako medsebojno nasprotujočimi si obtožbami kot trenutno AB, je jasno, da v tem primeru ne gre za racionalno argumentirano nasprotovanje njeni kandidaturi, ampak so na delu čustva oziroma nezavedni mehanizmi. Ključno vprašanje, ki si ga moramo zato zastaviti, je kaj konkretno ljudi tako "motivira", da se jim zdi grozno, da bi AB postala podpredsednica Evropske komisije? To sigurno ni domnevna "korupcija", češ da naj bi sama sebe kandidirala. Če ne bi imeli takih populističnih politikov, kot jih imamo, ki v svoja jadra ujamejo vsak piš ljudskih emocij, do tovrstnih zapletov itak ne bi prišlo. Prav tako ne verjamem, da bi bila zavist tisti ključni motivacijski element, ki sproža takšen žolčen odziv.

Po mojem mnenju je problem AB, da jo intuitivno dojemamo kot eno izmed nas, običajnih ljudi podalpske dežele, mi pa seveda nismo primerni za take funkcije kot je podpredsednik komisije. Preprosto sami sebe še zmeraj dojemamo kot manjvredne in ker je AB dojeta kot ena izmed nas (zato tudi vse tiste opazke glede oblek in naglasa, ko govori angleško), v naših očeh ni primerna za tako funkcijo. Pa še ženska je in mlajše ženske morajo biti doma pri družini..., tako vsaj intuitivno raja pri nas verjetno dojema dogajanje in potem svoje emocije prevede v moraliziranje glede postopka kandidature. Mediji in populistični politiki pa to početje samo podpihujejo, ker imajo od tega koristi.

Ali ima kdo kako boljšo razlago?

sobota, 23. avgust 2014

Apel za vzpostavitev samostojnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Apel vladajoči koaliciji v nastajanju, predvsem Stranki Mira Cerarja 

Spodaj podpisani raziskovalci in raziskovalke iz gospodarstva, visokega šolstva in znanosti ter drugi zainteresirani pozivamo naslovljene, da pri sestavi nove vlade in reorganiziranju upravne oblasti vzpostavijo samostojno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 

Področji visokega šolstva in znanosti sta bili v zadnjih letih eni največjih proračunskih žrtev varčevalnih ukrepov. Kratkoročna posledica odrezanih več deset milijonov evrov so osiromašene raziskave ter otežen položaj mladih, ki so prikrajšani za kakovostno šolanje in raziskovanje. Dolgoročno pa takšna ravnanja postavljajo pod vprašaj intelektualni, gospodarski in obče kulturni razvoj Slovenije. 

Poleg pomanjkanja volje in poguma politikov, ki so prevzemali vodenje teh področij, je trenutno stanje tudi posledica nekaterih sistemskih in strukturnih značilnosti, ki onemogočajo celovito vodenje slovenske znanstvene politike. Na tem mestu želimo izpostaviti predvsem podrejeni položaj, v katerega sta bila potisnjena sektorja znanosti in visokega šolstva na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. 

V trenutni različici koalicijske pogodbe ste se zavezali, da bo resorni minister ali ministrica izvrševal/-a ukrepe iz Resolucije o raziskovalno-inovacijski strategiji Slovenije (RISS). To zavezo pozdravljamo in pričakujemo kompetentno ekipo, ki bo k reformam pristopila celovito in odgovorno. Sistemske in strukturne spremembe, ki jih omenjeni resorji nujno potrebujejo, naj izhajajo iz odprtega dialoga in sodelovanja z mnogimi deležniki. Na podlagi izkušenj iz preteklih let utemeljeno dvomimo, da bo ministrova ali ministričina najožja ekipa lahko izvajala nujne ukrepe v znanosti in visokem šolstvu, če se bo morala hkrati odgovorno posvečati tudi problemom, s katerimi se soočajo v vrtcih, osnovnem in srednjem šolstvu ter športu. 

Vsi, ki delamo v visokem šolstvu, znanosti in tehnologiji, študenti in študentke in ne nazadnje pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, letno namenjenega za znanost in visoko šolstvo, ne smemo biti žrtev koalicijskih kupčkanj. Zato od bodoče vladajoče koalicije in predvsem Stranke Mira Cerarja, pričakujemo moder razmislek in vzpostavitev samostojnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, MVZT. 

--------------------------------------------------------------------------------

Apel lahko podpišete na spletni strani (vsebuje ažuren seznam podpisnikov):

Na seznam podpisnikov vas lahko dodam tudi tako da mi pošljete vaše ime in znanstveni naziv na zupanc@gmail.com. Zelo dobrodošli so tudi argumentirani zadržki tistih, ki izražate do te vsebine nestrinjanje.

V vsakem primeru, prosim delite apel. Če ne drugega, je o njegovi vsebini potrebno odpreti razpravo z vladajočo politiko.

--------------------------------------------------------------------------------