četrtek, 25. junij 2015

Politiki in znanstveni pristop

V zadnjem času smo bili priča kar nekaj zanimivim dogodkom, ko je bilo ravnanje politikov povsem v nasprotju z znanstvenim pristopom ali neposredno z znanstvenimi izsledki.

Ameriški kongres je npr. lani novembra izglasoval predlog zakona po katerem bi v ravnanju EPA (Ameriška agencija za varovanje okolja)  imeli znanstveniki in eksperti manjšo težo.
[...]would require the agency to make SAB’s membership “fairly balanced,” add more public comment opportunities, require more acknowledgment of dissenting panelists’ views, bar panelists from discussing their own research, and limit nonscientific advice from the panel. 
Na koncu predlog ni postal zakon, saj bi potreboval tudi potrditev v Ameriškem senatu.

Ne morem si pomagati, da ob včerajšnjem sprejetju Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin na seji vlade ne bi pomislil ravno na zgornjo prigodo iz Ameriškega političnega cirkusa. Navkljub ostrem nasprotovanju stroke, je bil namreč zakon o nadaljnjem omejevanju GSO sprejet. Da gre pri GSO le za tehniko pridobivanja novih sort, bolj natančno in bolj regulirano kot starejše tehnike, je namreč bilo povsem postranskega pomena, pomembno pa le javno mnenje. (Ki pa je, če pravilno berem komentarje na facebooku, v resnici uperjeno nasproti agribiznisu, patentiranju rastlin, itd., s čimer se povsem strinjam. A v resnici je agribiznis ravno tolikšen problem pri tradicionalno pridobljenih hibridnih sortah kot pri GSO. Zakaj se ne bi torej raje borili proti agribiznisu in ne proti papirnatemu tigru, GSO?)

Nekaj dobrih člankov na to temo iz slovenskega medijskega prostora:
Znanost proti populističnemu zakonu
Dr. Gregor Majdič: raje bi jedel gensko spremenjeno kot klasično pridelano koruzo

In nazadnje, kot posladek, predsednik vlade Miro Cerar je na odprtju razstave Voda v Mestnem muzeju Ljubljana v torek imel precej zanimiv nagovor v katerem je razlagal o tem kako  kristali v vodi lahko prenašajo negativno  energijo, če zaznajo slabo ravnanje ali slabe misli... Zadnji del govora je mogoče videti na tem posnetku.

petek, 19. junij 2015

Kaj je Mlada akademija? (Jernej Zupanc gost Radia Kvarkadabra)

Na Radiu Kvarkadabra smo gostili Jerneja Zupanca, pobudnika ustanovitve Mlade akademije. Tokrat nismo govorili o televizijskih serijah in temni snovi v vesolju, ampak o še bistveno bolj zanimivih zadevah kot so: stopnje moralnega razvoja po Kohlbergu, medgeneracijsko odgovorna znanstvena in visokošolska politika in nenavadni pogoji razpisa za mlade znanstvenike, ki zahtevajo, da je kandidat kot brezposeln prijavljen na zavodu za zaposlovanje.

četrtek, 11. junij 2015

ARRS "pravila" še vedno krojijo rezultate razpisov

Lani sem UO in ZS ARRS opozoril, da pravila razpisa za projekte ne propagirajo nujno najkakovostnejših prijav. Na letošnjem razpisu so sicer odstranili pravilo, ki propagira "povabljence", nadomestili pa so ga s pravilom, ki omogoča, da se lahko programske skupine, ki prijavljajo le en projekt, izognejo recenziji v I. fazi izbora.

Daljšo argumentacijo, zakaj so pravila, ki nekaterim projektom omogočijo preskok I. faze ocenjevanja, neoptimalna, lahko preberete v lanskem prispevku.

Tokrat dodajam graf, ki prikazuje, da je tudi letos večina projektov v II. fazo izbranih preko raznih "pravil" in ne na podlagi kakovostne prijave (med 52% in 57%). Pri podoktorskih je tokrat v II. fazo prišlo 53% projektov na podlagi "prijave na drugi RO".

Podrobnejšo analizo in predloge sprememb bomo letos UO ARRS predstavili preko Mlade akademije, Kvarkadabrovci pa nam lahko s svojimi pripombami oz. predlogi za spremembe pišete na info@MladaAkademija.si


nedelja, 07. junij 2015

Jure Zupan gost Radia Kvarkadabra

V novi oddaji Radia Kvarkadabra sva se z Juretom Zupanom, profesorjem fizike na University of Cincinnati, pogovarjala o mnogih zelo zapletenih vprašanjih, kot so: zakaj sploh obstajamo, kaj je temna snov, kaj sploh vemo o vesolju, s čim se ukvarjajo junaki TV nanizanke The Big Bang Theory, kaj si lahko obetamo od ponovnega zagona trkalnika v Cernu, kaj je presenetilo fizike ob odkritju Higgsovega delca, koga vse bomo lahko srečevali na ljubljanskih ulicah konec avgusta, ko bomo gostili veliko konferenco fizikov in še o marsičem drugem. Jure sicer soustvarja Kvarkadabro že od njenih začetkov...


Na podcast Radio Kvarkadabra se lahko naročite tule: http://feeds.feedburner.com/RadioKvarkadabra.

četrtek, 28. maj 2015

Milijone ljudi sem pretental, da čokolada pomaga pri hujšanju. Tukaj pojasnim kako.

Pod gornjim naslovom (v originalu: "I Fooled Millions Into Thinking Chocolate Helps Weight Loss. Here's How.") je znanstveni novinar John Bohannon v blogu pojasnil, kako je za potrebe dokumentarca zrežiral znanstveno raziskavo z neprimerno statistično metodologijo. Raziskavo so objavili v profitnem znanstvenem časopisu in nato z izjavo za javnost narejeno za potrebe  novinarjev uspeli, da so zgodbo objavili v Bild, Daily Star, Irish Examiner, nemškem Cosmopolitanu, ...

....When reporters contacted me at all, they asked perfunctory questions. “Why do you think chocolate accelerates weight loss? Do you have any advice for our readers?” Almost no one asked how many subjects we tested, and no one reported that number. Not a single reporter seems to have contacted an outside researcher. None are quoted. 
These publications, though many command large audiences, are not exactly paragons of journalistic virtue. So it’s not surprising that they would simply grab a bit of digital chum for the headline, harvest the pageviews, and move on. But even the supposedly rigorous outlets that picked the study up failed to spot the holes. 
...But most disappointing? No one dipped into our buffet of chocolate music videos. Instead, they used vaguely pornographic images of women eating chocolate. Perhaps this music will take on a life of its own now that the truth is out... 
....There was one glint of hope in this tragicomedy. While the reporters just regurgitated our “findings,” many readers were thoughtful and skeptical. In the online comments, they posed questions that the reporters should have asked. 
“Why are calories not counted on any of the individuals?” asked a reader on a bodybuilding forum. “The domain [for the Institute of Diet and Health web site] was registered at the beginning of March, and dozens of blogs and news magazines (see Google) spread this study without knowing what or who stands behind it,” said a reader beneath the story in Focus, one of Germany’s leading online magazines.  
Or as one prescient reader of the 4 April story in the Daily Express put it, “Every day is April Fool’s in nutrition.”

Letno poročilo ARRS za leto 2014

Na ARRS so objavili lično izdelano letno poročilo za leto 2014 (na voljo tukaj). Izpostavil bi le dva grafa, ki govorita o zmanjšanju sredstev. Graf, ki kaže celotno financiranje ARRS je z 8. strani poročila:



In še spremljajoči tekst:
Za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti je bilo iz proračuna Republike Slovenije preko Agencije leta 2014 zagotovljenih 136,5 milijona EUR, kar je dobrih 8 milijonov EUR oziroma približno 6 odstotkov manj kot leto prej. Približno polovico te razlike predstavljajo sredstva za IZUM, katerega financiranje se je preneslo na pristojno ministrstvo. 
Višina proračuna Agencije, kot glavnega vira proračunskih sredstev za znanost v Sloveniji se znižuje že peto leto. Proračun Agencije se je od leta 2009 do leta 2014 znižal s 183,9 milijona EUR na 136,5 milijona EUR, kar pomeni upad za 25,8 %. Delež sredstev Agencije v proračunu RS je leta 2009 znašal 1,88 %, leta 2014 pa 1,39 %.
Precej kataklizmičen položaj...  Graf, ki kaže sredstva namenjena mladim raziskovalcem in raziskovalnim projektom je na 17. strani:


In razlaga:
Sredstva za raziskovalne projekte so se v obdobju med letoma 2011 in 2014 znižala za 27,1 %. Precejšen padec je bil zabeležen v letu 2012, ko Agencija zaradi varčevalnih ukrepov ni začela s financiranjem novih raziskovalnih projektov. 
Sredstva za usposabljanje mladih raziskovalcev se zmanjšujejo od leta 2010. Padec v letu 2014 je med drugim posledica dejstva, da sta leta 2013 usposabljanje zaključili dve generaciji (zadnja generacije pred bolonjsko reformo in prva generacija po njej).