nedelja, 07. februar 2016

Kako se rojevajo nove ideje? (video)



Zelo zanimiv dokumentarec o pomenu kopiranja, mešanja in preoblikovanja že obstoječih idej za nastajanje novih.  Če nimate časa za ogled vsega, začnite pri 14. minuti. (Vir: Everything is a Remix)

sreda, 03. februar 2016

ponedeljek, 01. februar 2016

Predlog novega pravilnika ARRS

Časopis Dnevnik danes poroča o predstavitvi novega pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost. V sredo 3. 2. 2016 ob 10.30 – 13.00 bo v Hotelu Lev tudi tiskovna konferenca vodstva na to temo:
ARRS je ob koncu novembra 2015, po sprejemu na Znanstvenem svetu in Upravnem odboru, na pristojno ministrstvo posredovala predlog novega Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik). Sledi medresorsko usklajevanje, ki ga bo izvedlo pristojno ministrstvo. Pravilnik je ključni normativni dokument, ki določa način izvajanja javnih razpisov in pozivov na ARRS. Izhodišča za pripravo pravilnika je pripravila Usmerjevalna skupina ARRS v širokem javnem dialogu z deležniki. S predstavitvijo želimo seznaniti strokovno, splošno javnost ter predstavnike medijev s predlaganimi spremembami in razlogi zanje.
(Vir: ARRS najavlja: Predstavitev predloga Pravilnika o postopkih sofinanciranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti z novinarsko konferenco).
Zapis v časopisu Dnevnik:
Agencija za raziskovalno dejavnost ARRS je objavila predlog novega pravilnika, na podlagi katerega bo razdeljevala denar med znanstvenike. Priprava pravilnika je trajala več kot leto dni, razlog zanj pa je nezadovoljstvo znanstvenih raziskovalcev z dosedanjim sistemom. Prejšnji direktor agencije Franci Demšar je namreč uvedel sistem zapletenih matematičnih enačb, s katerim naj bi bilo mogoče objektivno ugotavljati, kateri znanstvenik je uspešen in kateri ne. Glede na uspešnost naj bi vsak dobil tudi ustrezno količino denarja za svoje raziskave.

Vendar so znanstveniki opozarjali, da matematični sistem preveč temelji na številkah, ne more pa zajeti vsebine oziroma kakovosti raziskav. Znanstvenike je denimo motilo, da več denarja iz proračuna dobi tisti, ki je objavil več znanstvenih člankov, čeprav niso bili nič posebnega, manj pa tisti, ki je dolga leta raziskoval in na koncu prišel do pomembnega odkritja, vendar v vmesnem času ni objavil nobenega članka.

»Res je, da je že prejšnje vodstvo agencije takšne pripombe upoštevalo in je pravilnik tudi spreminjalo,« pravi sedanji direktor József Györkös. »Z novim predlogom dajemo velik poudarek prav kakovostnemu preverjanju znanstvenih dosežkov.« Več dela bodo tako imeli ocenjevalci – mednarodni znanstveni strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo vsebinsko ocenjevali prijavljene projekte. »Znanstvene objave bodo odslej služile zgolj kot podlaga za prijave,« napoveduje Györkös.

Agencija po novem uvaja še usklajevanje ocen recenzentov, da se ne bi več dogajalo, da en ocenjevalec projektu podeli zelo visoko, drugi pa zelo nizko oceno. Znanstveniki so opozarjali, da je v takšnih ekstremnih primerih šlo bodisi za nerazumevanje ocenjevalcev bodisi za namerno bojkotiranje določenih znanstvenikov. Eden od raziskovalcev, Dušan Turk iz Instituta Jožefa Stefana, je zaradi nerazumne razlike v ocenah svojega projekta celo vložil kazensko ovadbo zoper prejšnjega direktorja Demšarja in njegovega namestnika Janeza Slaka. Da ne bi bilo dvomov o tem, kako so izbrani recenzenti, bosta odslej pri njihovi izbiri sodelovali dve osebi in ne več le ena.

Agencija ohranja dolgoročno, večletno in stabilno financiranje znanstvenih programov na eni strani (po novem bo to trajalo kar šest let) ter kratkoročno financiranje projektov na drugi strani. To, da izbrane znanstvene programe financira več let, pa nekatere znanstvenike moti, saj pravijo, da gre za »protežirano« prejemanje denarja. Temu Györkös ugovarja. »Znanstveniki bodo morali razumeti, da so programi dolgoročni in jim zagotavljajo temeljno varnost, projekti pa so tekmovalni,« pravi. Pravila financiranja naj bi bila odslej skladnejša s pravili, ki jih predpisujeta znanstvenoraziskovalni program evropske komisije Obzorja 2020 in Evropski raziskovalni svet (ERC). Posebej bodo vrednotili tudi projekte, ki so usmerjeni v razvijanje konkretnih izdelkov (za trg), ter temeljne raziskave, ki nimajo neposrednih gospodarskih učinkov, lahko pa prinašajo velike znanstvene preboje in nove tehnologije.

»Preden je nastal novi pravilnik, smo izvedli širok posvetovalni proces,« nas je spomnil Györkös. Agencija je tako zbrala več kot sto pripomb na dosedanjo ureditev ter predlogov, kaj bi bilo treba izboljšati.

Javna predstavitev novega pravilnika bo priložnost tudi za kritike sistema, ki v podrobnostih skriva mnoge pasti. Tako bo morala ARRS denimo pojasniti, kako se nameravajo spopasti s praktičnimi anomalijami, kakršno je denimo dejstvo, da nekateri znanstveniki objavljajo knjige v tujini pri lastni založbi, ki so jo ustanovili samo zato, ker tuje objave prinašajo več točk. Odgovoriti bo morala tudi na obtožbe glede tega, da je do točk, ki jih znanstveniki dobijo za sodelovanje z gospodarstvom, mogoče priti tudi tako, da znanstveniki sodelovanje prikažejo s prejemom denarja (ne pa z vsebinskim poročilom), ki so jim ga podjetja le »posodila«, potem pa se denar vrne v podjetje. Tovrstno kroženje denarja naj bi že preiskovali kriminalisti.
(Vir:  Znanstvena agencija ARRS: Nova pravila za izognitev kazenskim ovadbam | Dnevnik)

nedelja, 31. januar 2016

O sodni bitki za prepoved patentiranja človeških genov

Tania Simoncelli, znanstvena svetovalka pri American Civil Liberties Union, v izjemno zanimivem TED predavanju Should you be able to patent a human gene? opiše, kako sta se s kolegom pravnikom leta 2005 lotila izpodbijanja pravice do patentiranja človeških genov in po mnogih letih sodnih bitk zmagala na vrhovnem sodišču s soglasno sodbo vseh sodnikov.


In 2005, Tania Simoncelli, then the Science Advisor for the American Civil Liberties Union, contemplated a question at once simple and complex: Are human genes patentable? At the time, U.S. patent law said they were -- which meant patent holders had the right to stop anyone from sequencing, testing, or even looking at a gene they had patented. Troubled by the way this law both harmed patients and created a barrier to biomedical discovery and innovation, Simoncelli partnered with ACLU attorney Chris Hansen to challenge it. In this riveting talk, she tells the story of how they took a case everybody told them they would lose all the way to the Supreme Court -- and won.

petek, 29. januar 2016

Znanost zdravilnih rastlin - Samo Kreft gost Radia Kvarkadabra

V novi oddaji Radia Kvarkadabra Samo Kreft s Fakultete za farmacijo predstavi ozadje letošnje Nobelove nagrade za medicino, opiše zanimive metode za preučevanje zdravilnih učinkov rastlin in pojasni, da se bomo morda lahko nekoč cepili preprosto tako, da bomo pojedli banano.


Več o podcastu: Radio Kvarkadabra.

četrtek, 28. januar 2016

Izjema velja samo za mornarje, funkcionarje in uradnike

O naši davčni zakonodaji, ki slovenske znanstvenike v tujini prisili, da pretrgajo vse stike z domovino, mladim pa onemogoča, da bi odšli na podoktorsko izobraževanje in si ob tem ne ustvarili velikanskega dolga do države, je včeraj pisal tudi časopis Dnevnik: Znanstvenike v tujini po žepu usekajo še z davki:
Slovenski znanstveniki, ki odhajajo na podoktorsko izobraževanje v tujino, morajo, ne glede na praviloma višje življenjske stroške v svojem novem (začasnem) okolju, plačati takšen davek, kot bi vse te prihodke zaslužili v Sloveniji. Temu se lahko izognejo samo tako, da se odjavijo kot davčni rezidenti, kar pomeni, da morajo s Slovenijo pretrgati vse vezi: tukaj ne smejo imeti družine, nepremičnine, (delne) zaposlitve, ki jo običajno ohranijo na matični ustanovi, transakcijskega računa, celo najetega skladišča ne. V nasprotnem jim namreč finančna uprava zaračuna razliko med slovensko davčno stopnjo in davčno stopnjo države, kjer dohodek prejemajo.

Vodja laboratorija za proteomiko na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) dr. Marko Fonović je nepravičnost takšnega sistema izkusil na lastni koži. Tri leta je bil na podoktorskem izobraževanju na prestižni ameriški univerzi Stanford. Tja se je preselil skupaj z družino, kar pomeni, da je poleg drage najemnine in hrane plačeval tudi zdravstveno zavarovanje za vse družinske člane in vrtec. Ves zaslužek je porabil za tekoče stroške. »Tudi sicer so prihodki podoktorskih raziskovalcev običajno takšni, da ravno zadostujejo za normalno preživetje,« dodaja sogovornik.

Ker ga je v tujino napotil matični inštitut, pri katerem je tudi ohranil določen obseg zaposlitve, ga je finančna (takrat davčna) uprava obravnavala kot davčnega rezidenta. O prihajajočih težavah se mu ni niti sanjalo, saj je v ZDA odšel še pred uveljavitvijo zakona o dohodnini leta 2006, ki je uvedel takšno davčno politiko. Pred tem zakonodaja obdavčitve dohodkov, prejetih v tujini, ni eksplicitno obravnavala, zato zavezanci teh v Sloveniji običajno sploh niso prijavljali. Štiri leta po vrnitvi pa je Fonović prejel odločbo dacarjev, ki so mu naložili 9000 evrov doplačila dohodnine za leto 2006, ko je delal na Stanfordu. Denar si je moral izposoditi. »Na podlagi izkušenj in znanja, ki sem jih prinesel s Stanforda, smo na inštitutu uvedli analitske tehnike, ki jih prej v Sloveniji ni bilo in od katerih imajo korist tako industrija kot akademske institucije. Država pa me obravnava kot kakšnega davčnega utajevalca,« je ogorčen Fonović.

Čeprav je internacionalizacija eden od ključnih ciljev aktualnega ministrstva za izobraževanje z ministrico Majo Makovec Brenčič na čelu, so tam zelo skopi s komentarji. Pravijo, da so o tej problematiki že razpravljali s finančnim ministrstvom in finančno upravo ter da si bodo »tudi vnaprej prizadevali, da se tako postopki kot davčne obremenitve študentov in akademskega osebja zmanjšajo«. Vendar so prepričani, da je dvojna obdavčitev že zdaj odpravljena in da je naloga ministrstva razvijati spodbudna podporna okolja. Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, medtem poudarjajo, da je davčna obravnava odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Fonović se ob tem sprašuje, kako posameznik lahko sprejme pomembno odločitev, kot je nekajletno bivanje v tujini, če je prepuščen vsakokratni volji uradnika na finančni upravi.

Dr. Boris Majaron z odseka za kompleksne snovi na IJS skrb vzbujajoče posledice takšne politike opaža pri mlajših kolegih. »Ko razmišljajo o odhodu v tujino, kar je osnovni pogoj za izvolitev v raziskovalni naziv in habilitacijo na univerzi, se ne odločajo zgolj na podlagi kakovosti in prestiža raziskovalnih ustanov, ampak v veliki meri tudi na podlagi davčne politike in standarda držav.« Fonović dodaja: »V ZDA so prihodki nizko obdavčeni, a to pomeni, da moraš vse storitve plačevati dodatno. Pristojni v Sloveniji pa sklepajo, da si prejel visoke zneske, plačal nič davkov, torej si ogromno zaslužil.«

Predstavnike zakonodajalcev so na inštitutu že takoj po sprejemu zakona o dohodnini opozorili, da takšna ureditev ni ustrezna, saj bodisi zavira izpopolnjevanje v tujini, ki je bistvenega pomena tako za razvoj raziskovalca kot matične institucije, bodisi ga sili, da povsem pretrga vezi s Slovenijo in se ne vrne več. Sogovornika zato opozarjata, da bi morali pri izračunu davčne osnove obvezno upoštevati osnovne stroške življenja v tujini – ne le za raziskovalce, ampak za vse na začasnem delu v tujini.

»Zelo preprosta in dokaj pravična možnost bi bilo zmanjšanje dohodkov iz tujine za sorazmerni delež, kot to velja za zaposlene na ladjah dolge plovbe,« predlaga Majaron. Zakon o dohodnini namreč določa, da se tistim, ki so zaradi dela na ladjah dolge plovbe več kot šest mesecev v tujini, v davčno osnovo šteje le 50 odstotkov dohodkov.

Druga možnost je upoštevanje višine dnevnic države, kjer raziskovalec dela. Da je razlika med državami res velika, pokaže primer letne vsote dnevnic v ZDA in na Hrvaškem: v prvem primeru bi davčno osnovo zmanjšali za 14.500 evrov, v drugem pa za približno 3500.

Namesto tega dacarji vse dohodke, ne glede na državo, obravnavajo enako: kot bi z njimi živeli v Sloveniji. A to lahko raziskovalca prižene na sam rob revščine.
(Vir: Znanstvenike v tujini po žepu usekajo še z davki | Dnevnik)

Zanimivo je, da Zakon o dohodnini ne obravnava vseh državljanov enako. Posebna davčna osnova velja za javne uslužbence, funkcionarje in mornarje:
(1) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji.

(2) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu, všteva 50% dohodka. (Vir: 42. člen ZDoh-2-NPB24: Posebna davčna osnova - Zakon o dohodnini)
Tuje je še povezava na izvorni komentar Marka Fonovića: Kako Slovenija onemogoča podoktorsko izpopolnjevanje v tujini.

Od genov do zvezd : osupljive zgodbe iz sveta znanosti - prvi izvod nove knjige



Prvo listanje nove knjige "Od genov do zvezd : osupljive zgodbe iz sveta znanosti". avtor Sašo Dolenc. ilustracije Igor Šinkovec. Ljubljana : Cankarjeva založba. Zbirka Najst. ISBN 978-961-282-112-8.