ponedeljek, 18. maj 2015

Nasveti mlademu znanstveniku

Profesor Pedro Miguel Echenique z univerze University of the Basque Country je na nedavnem predavanju podal nekaj svojih nasvetov mlademu znanstveniku. Povzetek celotnega predavanja lahko preberete na spletni strani Science: "Advice to a young scientist".
  • Choose well. When deciding where to do your Ph.D. or postdoc, do not base your decision solely on whether the laboratory has a grant for you or routinely publishes in high-impact journals. Choose “a place where one feels motivated, where one knows that some fascinating things are being done,” Echenique said. Also important is to choose a good supervisor, one who won’t treat you like “cheap labor at the service of a great project,” he added.
  • Learn broadly. Use the early years of your career to learn as many techniques as you can; they will help you tackle an array of problems in the future.
  • Allow yourself to ‘waste time.’ The pressure on today’s young scientists is such that many do not dare to leave their workbench or computer to pursue other professional activities, for fear they are wasting their time. Yet it is important to go to as many seminars as you can.
  • Establish a name for yourself. Young scientists must start making a mark in their field, and many attempt to do so by joining a laboratory that is led by a famous researcher or frequently publishes in high-impact journals. A danger of such an approach is that it could make it difficult to step out of your principal investigator’s shadow; the papers you produce may add to his or her prestige, not yours.
  • Hone your communication skills. Communication is also really important, Echenique said. Learn how to give presentations by taking note of what you liked in other speakers’ talks, and practice in front of peers and mentors. Put yourself in the shoes of the audience, neither over- nor underestimating them, and ask yourself, “if I was there, would what I’m going to tell them really interest me?”
"In spite of all the pressure and anxiety about securing a permanent, independent position, never lose sight of your primary driver, the thing that really got you into science. “It is very important to have permanent positions, of course … but they are a means to an end. The aim of a scientist is to advance knowledge and bring something new. We cannot convert the means into an end, because [otherwise] we are perverting the process,” Echenique said. It is true that luck also plays a role, but “if you … do a serious and good piece of work and you communicate it well, you will have all those things.”

sreda, 13. maj 2015

So "podoktorski raziskovalci" stvar preteklosti?

Do 15. 5. 2015 lahko sodelujete v anketi revije Science, v kateri sprašujejo:
Is the idea of the postdoc position obsolete in today's scientific landscape? If so, what should replace it? If not, what one change would you make to improve it?
 
Anketo lahko izpolnite tukaj.



petek, 08. maj 2015

Lincoln Wolfenstein (1923-2015)

Lincoln Wolfenstein, teoretični fizik, ki je poučeval na Carnegie Mellon University, znan pa je predvsem po Wolfensteinovi parametrizaciji CKM matrike mešanja kvarkov, ter po MSW efektu pri oscilacijah nevtrinov, je preminil pred nekaj več kot mesecem dni. Nanj sem se zopet spomnil ravno danes, ker so v Long-Baseline Neutrino News zbrali nekaj njegovih bolj posrečenih izjav:
1.  On quarks - For a long time I thought that quarks were a
mathematical model and weren't "real" but when I found that I
couldn't write a paper without mentioning quarks, they were real.
2.  On neutrinos - As a student at Chicago, I walked next to Stagg
Field where the test reactor CP1 in the squash court was pouring
out trillions of neutrinos.  Of course I didn't know, but if I
had known I would have walked on the other side of the street.
3.  On neutrino mass theories - We have thousands of theories,
which is like having no theory at all.
4.  To an experimenter at a talk on the CKM matrix - I invented
rho & eta and I don't care what their values are; why should you? 
Posebej zadnjo sem večkart slišal tudi sam kot postdoc na CMU, kjer sem imel mizo dve sobi stran na istem hodniku kot Lincoln. R.I.P.

četrtek, 07. maj 2015

Radio Kvarkadabra - novi podcast!

Danes je začel oddajati Radio Kvarkadabra! V prvi poskusni pilotski oddaji sva se z Luko Omladičem pogovarjala o okoljski etiki in odzivih na podnebne spremembe. (Tule je direktna povezava na posnetek prve oddaje.)

Na Radio Kvarkadabra se lahko naročite preko rss povezave, ki je posebej prilagojena za podcast programe: http://www.kvarkadabra.net/podcast/radio-kvarkadabra-rss
ali preko povezave na iTunes - Podcasts - Radio Kvarkadabra.

Mnenja, nasveti, komentarji... so dobrodošli!

sreda, 06. maj 2015

Turčija postala pridružena članica CERNa

Z današnjim dnem je Turčija, po tem ko je ratificirala pridružitveni sporazum, postala pridružena članica CERNa. (Press release ob podpisu sporazuma lani je na voljo tukaj).

In še fizikalna novica: LHC je včeraj dosegel prve trke po prenovi. Za sedaj sicer še pri nizkih energijah.


Avtonomna je univerza, ne fakultete

"Avtonomna je univerza, ne fakultete" v Gostujočem peresu časopisa Delo piše prof. dr. Peter Maček, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in bivši državni sekretar na MIZŠ.

Zakon o visokem šolstvu (Zvis) je področni zakon, ki temelji na splošnejšem zakonu o zavodih. Zvis je poseben tudi, ker naj bi uzakonil akademsko svobodo in avtonomijo univerz, tako kot je v navadi drugod po svetu. Vendar je Zvis vseskozi iz zgodovinskih razlogov vsaj v dveh pomembnih poglavjih v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Prvo se vsebinsko tiče avtonomije državnih univerz oziroma njenih »članic« in državnih samostojnih fakultet. V Sloveniji so trenutno tri javne univerze in ena samostojna fakulteta. Ustava zagotavlja avtonomijo le tem, ne pa tudi »članicam« državnih univerz. Glede tega je ustavno sodišče jasno. Odločba ustavnega sodišča iz leta 1998 namreč določa: »Zakon o visokem šolstvu je v neskladju z ustavo, kolikor določa, da so avtonomne tudi članice univerze. Ugotovljeno neskladnost mora državni zbor odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.« In Zvis (6. člen) daje avtonomnost vsem visokošolskim zavodom, to pa so po določbah drugega člena zakona univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Poleg tega je, kot je še razvidno iz ustavne odločbe, ureditev, ki daje avtonomnost hkrati univerzi in njenim sestavnim delom (»članicam«) notranje protislovna, kar lahko povzroča le nerešljive spore. Nadalje je Zvis protiustaven tudi, ker v nasprotju z načeli pravne države sploh ne določa statusa članic univerze. »S tem, da ni uredil, ali pa je premalo natančno uredil ta vprašanja, pa je zakonodajalec poleg 2. člena Ustave kršil tudi 57. in 59. člen Ustave, saj ni izpolnil nalog, ki jih ima na področju visokega šolstva na podlagi t. i. organizacijsko-pravnega institucionalnega jamstva države« je še zapisano v odločbi sodišča.
...
»Oblikovanje organov univerze zato ne more biti prepuščeno povsem svobodni odločitvi znotraj univerzitetnih subjektov.« Organi morajo biti sestavljeni ne le iz predstavnikov univerze, »ampak tudi političnih, socialnih in ideoloških skupin – tako, da njihove odločitve kar najbolj ustrezajo zahtevam pluralizma in odgovornosti – odločanje teh organov pa mora biti dostopno javni presoji in kritiki«. Zašli bi, citiramo ustavno odločbo, »v nerazrešljivo notranje nasprotje, če bi iz (pravilne) trditve, da pomeni avtonomnost univerze pravico (vseh) državljanov in državljank, napravili sklep, da je vsebina te pravice ravno v tem, da o univerzi ne more odločati nihče drug kot univerza (oziroma njene »članice«). Tudi tu se pokaže, da brez zakonske določitve vsebine te pravice ostaja avtonomnost univerze – kot temeljna svoboščina – na ravni programske, deklarirane pravice, ki je ni mogoče neposredno uresničevati.«