četrtek, 31. julij 2014

Analiza mobilnosti človeštva - 2600 let v 5 minutah



Raziskovalci so analizirali kraje rojstev in smrti 150.000 znanih ljudi od leta 600 pr.n.š do danes. Zanimiv prikaz geografskih vzorcev značilnih za posamezno obdobje skozi zgodovino si lahko ogledate v animaciji, več podatkov o raziskavi pa najdete v poročilu revije Nature: Humanity's cultural history captured in 5-minute film : Nature News & Comment ali raziskovalnem članku v reviji Science: A network framework of cultural history.

Se bo vendarle kdaj kdo zamislili?

Danes so v Delu objavljeni trije zanimivi članki o zavrnitvi slovenske strategije razvoja v naslednjih letih (podobno, kot so nam v Evropi že raztrgali strategijo pametne specializacije). Kot poroča novinar je eden večjih problemov, ki ga je izpostavila Evropska komisija tudi nadaljnje financiranje razvojnih centrov (Centrov odličnosti in kompetenčnih centrov), saj njihovo dosedanje financiranje ni dalo želenih rezultatov...
"Od komisije je dobila tudi 120 klofut, ko so ji predstavili strategijo pametne specializacije – dokument, s katerim se želijo osredotočiti na vlaganja razvojnih sredstev v raziskave, razvoj in inovacije. Ta podobno kot operativni program 2014–2020 poudarja vlogo kompetenčnih centrov in centrov odličnosti, čeprav komisija ugotavlja, da niso dali rezultatov in da ne upravičujejo njihovega nadaljnjega financiranja.

Ne zaušnico, ampak kar pravi tepež iz Bruslja je ta služba dobila v obliki neformalnih pripomb na operativni program za črpanje evropskih sredstev v naslednjih šestih letih, ki spet preveč sledi nekaterim interesom v gospodarski zbornici in ljudem, ki bi Slovenijo še naprej razvijali skozi razvojne centre, ki ne dajejo rezultatov." (Vir: Tepež)

"V Operativnem programu so razvojni centri, med katere spadajo centri odličnosti in kompetenčni centri, navedeni kot ukrep države v boju s finančno in gospodarsko krizo, vendar je komisija zelo neposredno zapisala, da ne podpira njihovega nadaljnjega financiranja, ker ne dajejo otipljivih oziroma zadovoljivih rezultatov.

Ta nezaupnica je pomembna predvsem zato, ker jo je komisija zavrnila že pri obravnavi dokumenta Strategija pametne specializacije, ki prav tako v ospredje postavlja nadaljnje delovanje teh centrov. Čigav interes se pravzaprav skriva za temi centri, smo natančneje popisali v Delovih Ozadjih v članku Ministrstvo odgovorno, z lažjo pa nad agencijo." (Vir: Kar 361 NE-jev iz Bruslja)

torek, 29. julij 2014

Znanost in univerza v osnutku koalicijske pogodbe

Navajamo povzetek ukrepov s področja visokega šolstva in raziskovanja, ki so predvideni v osnutku koalicijske pogodbe. Sicer je pomembna novost, ki jo vpeljuje kandidat za mandatarja, vzpostavitev vladne projektne pisarne, preko katere se bodo vodili glavni vladni projekti.
3.2. VISOKO ŠOLSTVO

Koalicijske partnerice si prizadevamo za kakovostno, odprto in odzivno visoko šolstvo. Da bi ta cilj s skupnimi napori dosegli, si bomo prizadevali razvijati kakovosten, pravičen (vsakemu, ki izpolnjuje vpisne pogoje, enkrat brezplačno dostopen študij) in učinkovit sistem za visoko kakovost študija, transparentno in stabilno financiranje ter večjo možnost vključevanja v mednarodno skupnost ter internacionalizacijo terciarnega izobraževanja – tako za tuje študente pri nas kot za mednarodne izmenjave študentov in pedagogov. Posebno pozornost namenjamo zagotavljanju inovativnih odprtih učnih okolij za izvajanje različnih prožnejših visokošolskih organizacij in oblik študija ter vzpodbudam za oblikovanje interdisciplinarnih študijskih programov. Krepili bomo odzivnost visokošolskega izobraževanja za tesnejše povezovanje z raziskovalnimi področji, gospodarstvom, širšim družbenim okoljem in vključevanjem študentov v različne dejavnosti ter s tem srednjeročno odpravili potrebo po pretirano socialni funkciji (umik mladih s trga delovne sile) teh stopenj izobraževanja.

Ukrepi:

1. Transparentna merila za podeljevanje akreditacij visokošolskih programov. Koalicijski partnerji se zavezujejo, da bodo zagotovili transparentna merila za podeljevanje akreditacij domačim in tujim ter javnim in zasebnim visokošolskih inštitucijam (preko avtonomnega delovanja NAKVIS-a).

2. Prožnejše oblike študija. Slednje zagotavljajo boljšo učinkovitost in možnost povezovanja programov ter njihovo internacionalizacijo.

3. Odprta učna okolja. Odprta učna okolja za učinkovito vključevanje pri pridobivanju učnih virov in pri sodelovanju v mednarodni strokovni skupnosti.

4. Profesionalni razvoj visokošolskih delavcev. Koalicijske partnerice bodo podprle profesionalni razvoj visokošolskih delavcev (štipendije in sredstva za mednarodno izmenjavo na osnovi kvalitete v mednarodnem merilu) in vzpostavile enotno evidenco visokošolskih učiteljev, pri čemer bo maksimalna neposredna pedagoška obremenitev visokošolskih učiteljev določena tako, da se bo upoštevalo izvajanje vseh javno veljavnih študijskih programov v Republiki Sloveniji.

5. Sprejem zakona o visokem šolstvu. Nov Zakon o visokem šolstvu bo (a) sistemsko uredil financiranja visokega šolstva, (b) enkratne pravice do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji visokošolskega študija ter sofinanciranja študija na 3. stopnji, ko/če so izpolnjeni vpisni pogoji, za vsakega državljana Republike Slovenije in EU. Obenem bo zakon jasno razmejil med javnim in zasebnim izvajanjem višješolske in visokošolske dejavnosti (pogoj za akreditacijo zasebnih inštitucij, ki imajo koncesijo nad javno dostopnimi študijskimi programi, bo družbena potreba, ki še ni dostopna v sistemu javnega visokega šolstva). Zakon omogočil tudi enakopravnejše kombiniranje pedagoške in raziskovalne obremenitve delavcev in delavk v visokem šolstvu.


3.3. RAZISKOVANJE

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za učinkovit, strateško umeščen, odziven in odprt raziskovalno-inovativen sistem. Zato bomo raziskave umestili v središče razvojne politike države ter zagotovili učinkovit sistem upravljanja raziskovalno-inovacijskega sistema. Prioritetno bomo s pomočjo jasnih kriterijev in stabilnega institucionalnega in projektnega financiranja krepili avtonomnost, odgovornost, kakovost in odprtost raziskovalnih organizacij. S spodbujanjem sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalnimi organizacijami ter zagotavljanjem učinkovitega umeščanja slednjih v mednarodne raziskovalne mreže pa bomo spodbujali večstranske učinke raziskovalnih rezultatov. Obenem se bomo zavzemali, da bi zagotovili odprtost in transparentnost postopkov ter dosežkov z vidika kakovosti in učinkovitosti, odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov in javne raziskovalne infrastrukture

Ukrepi:

1. Medresorsko sodelovanje razvojno-raziskovalne dejavnosti na nacionalni in mednarodni ravni v skladu s strateškimi usmeritvami države in EU. Vzpostavili in okrepili bomo horizontalno in vertikalno sodelovanje, usklajevanje in povezovanje raziskovalnega in inovacijskega sistema. Upravljalo se bo na najvišji ravni, kjer bo zanj pristojna posebna skupina ministrov. Medresorsko sodelovanje bo zagotavljalo tesno povezanost izvajanja raziskovanja in nove razvojne politike Slovenije in EU.

2. Karierni modeli. Za raziskovalke in raziskovalce bomo vzpostavili sodobne karierne modele, ki bodo povečali atraktivnost raziskovalnega poklica ter jasen in transparenten sistem kariernega razvoja raziskovalcev. Vsi razpisi za raziskovalna delovna mesta bodo objavljena na mednarodnem portalu EURAXES, s čimer bo zagotovljena mednarodna odprtost, mobilnost in konkurenčnost trga raziskovalne delovne sile, kar bo povečalo kakovost in učinkovitost raziskav v Sloveniji.

3. Odgovornost in etičnost. Odgovornost in etiko v raziskovanju bomo spodbudili s sprejetjem nacionalnega kodeksa etike, poštenosti in dobre prakse v znanosti ter oblikovanjem častnega razsodišča za znanstveno raziskovalno dejavnost.

4. Viri financiranja. Zmanjšali in povezali bomo različne vire oz. inštrumente financiranja raziskovalne dejavnosti in na ta način povečali preglednost poslovanja ter zmanjšali administrativna bremena raziskovanja. Posledično bomo povečali kakovost in učinkovitost raziskav na tistih področjih, ki so pomembna za razvoj družbe in gospodarstva. Namesto kvazi- konkurenčnega financiranja bomo vzpostavili institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, kar jim bo omogočilo večjo avtonomnost in odgovornost pri upravljanju ter oblikovanju kadrovske in raziskovalne strategije. Hkrati pa bomo okrepili projektno financiranje znanosti, ki bo temeljilo na problemskih izhodiščih, ki jih je potrebno razrešiti za boljši razvoj slovenske družbe in gospodarstva. V ta namen bomo poskrbeli za koncentracijo sredstva in zmogljivosti raziskovalne dejavnosti.

5. Sistem ocenjevanja. Vzpostavili bomo evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov ter učinkov raziskovalnega dela. V ta namen bomo vpeljali zunanje, mednarodne institucionalne evalvacije, ki pri končni izbiri upoštevajo širok spekter meril. Hkrati pa bo takšen sistem preusmeril pozornost s kvantitete objav na kvaliteto raziskav ter njihovih učinkov.

6. Odprt dostop. Omogočili bomo odprt dostop do raziskovalnih podatkov in javne raziskovalne infrastrukture, s čimer se bo za ista vložena sredstva povečala kakovost raziskovalnih rezultatov. Obenem bo odprt inovacijski sistem pripomogel k boljšemu sodelovanju med gospodarstvom in raziskovalnimi inštitucijami.

7. Mednarodno znanstveno sodelovanje. S sprejetjem strategije mednarodnega znanstvenega sodelovanja in spodbujanjem večje vpletenosti v Evropski raziskovalni prostor (European Research Area) bomo povečali nacionalno kritično maso raziskav. Večja sinergija in povezljivost nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih zmogljivosti in sredstev, ki bo posledica sistemske komplementarnosti, bosta povečala kakovost in učinkovitost raziskav v Sloveniji. (Vir: siol.sdn.si/sn/doc/2014/7/osnutek.pdf)

ponedeljek, 28. julij 2014

Apel raziskovalcev proti hitrim spremembam statuta ARRS

Skupina raziskovalcev je danes objavila javni poziv Upravnemu odboru ARRS, naj ta umakne spremembe statuta agencije, ki jih je sprejel na svoji ustanovni seji: Dnevnik: Novi Upravni odbor ARRS na prvi seji spremenil statut agencije in STA: Skupina raziskovalcev nasprotuje spremembam statuta agencije za raziskovalno dejavnost.
Vlada Republike Slovenije v odhajanju je 17. julija 2014 imenovala člane Upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS). Upravni odbor je na svoji prvi seji v novi sestavi, dne 22. julija 2014, sprejel »Standarde strokovne usposobljenosti, merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije« in dve spremembi Statuta ARRS, ki se spodaj podpisanim zdita neprimerni. Spremembi sta:

• skrajšanje roka objave javnega natečaja za imenovanje direktorja s 60 na 30 dni (22. člen) in

• skrajšanje roka za prijavo na natečaj s 15 na le 8 dni (24. člen).

Četudi prava motivacija za tako nagli spremembi znanstveni javnosti ni poznana, ugotavljamo, da to dejanje skupaj z zahtevo po obširnejši dokumentaciji, ki jo narekujejo nova merila za izbor, oži krog primernih kandidatk in kandidatov, ki bi se lahko prijavili na razpis za novega direktorja ali direktorico ARRS. Ta je namreč objavljen konec julija, ko razpis že tako in tako zasledi manjše število morebitnih kandidatov in kandidatk.

Sistem dodeljevanja javnih sredstev na ARRS je že dolgo izpostavljen številnim utemeljenim kritikam znanstvene in strokovne javnosti, zato je treba skrbno izbrati novo vodstvo, ki bo delovalo v prid celotne slovenske znanosti in družbe. Zato sta dotični spremembi Statuta ARRS izjemno škodljivi, lahko celo zlonamerni. Še toliko bolj pa je pomembno izpostaviti to hitenje pri imenovanju vodstva ARRS v kontekstu rezultatov nedavnih predčasnih državnozborskih volitev, saj menimo, da bi morala novega direktorja ali direktorico ARRS imenovati nova vlada in s tem prevzeti nase tudi vso potrebno odgovornost.

V želji, da bi se na razpis za novega direktorja ali direktorico ARRS prijavil širok krog primernih kandidatov in kandidatk, kar je prvi pogoj za potrebne spremembe na ARRS, predlagamo umik navedenih sprememb Statuta ARRS.

viš. znan. sod. dr. Urša Opara Krašovec, dr. Jernej Zupanc, izr. prof. dr. Marta Klanjšek Gunde, izr. prof. dr. Jure Zupan, doc. dr. Renata Šribar, prof. dr. Gregor Majdič, prof. dr. Branka Javornik, prof. dr. Marija Bešter Rogač, dr. Lea Županc Mežnar, doc. dr. Irena Grgić, doc. dr. Jernej Fesel Kamenik, doc. dr. Cene Gostinčar, viš. znan. sod. dr Zdenka Šlejkovec, prof. dr. Jernej Jakše, dr. Matjaž Ličer, prof. dr. Mojca Narat, znan. sod. dr. Maja Zorović, prof. ddr. Aleš Iglič, dr. Ana Rotter, doc. dr. Metka Mencin Čeplak, izr. prof. dr. Nedjeljka Žagar, prof. dr. Peter Maček, prof. dr. Romana Marinšek Logar, znan. svet. dr. Ingrid Falnoga, doc. dr. Andreja Gomboc, znan. sod. dr. Vasko Jovanovski, dr. Eva Menart, viš. znan. sod. dr. Johannes van Elteren, prof. dr. Damjana Rozman, znan. sod. dr. Natalija Vrečer, prof. dr. Andrej Udovč, doc. dr. Matej Butala, dr. Vesna Flander Putrle, Milijan Šiško, dipl. biol., znan. sod. dr. Nejc Košnik, izr. prof. dr. Modest Vengust, dr. Bojan Šarac, prof.dr. Jadran Faganeli, dr. Polona Kalan Carson, dr. Uroš Kostić, akad. prof. dr. Dušan Hadži, prof. dr. Lev Kreft, prof. dr. Darko Štrajn, prof. dr. Jurkica Kidrič, izr. prof. dr. Peter Veranič, znan. sod. dr. Miha Nemevšek, prof. dr. Borut Bohanec, prof. dr. Kristina Sepčić, izr. prof. dr. Jelka Šuštar Vozlič, prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič, prof. dr. Ksenija Kogej, prof. dr. Milica Antić Gaber, prof. dr. Janez Stepišnik, doc. dr. Simona Petru

sobota, 26. julij 2014

Prihodnost matematike

Matematik Keith Devlin z univerze Stanford v intervjuju "5 Things You Need To Know About The Future Of Math" predstavi svoje videnje prihodnosti matematike in njenega poučevanja. Tule je nekaj odlomkov:
To most people, mathematics means applying standard techniques to solve well defined problems with unique right answers. They have good reason to think that. Until the end of the 19th Century, that’s exactly what it did mean! But with the rise of the modern science and technology era, the need for mathematics started to change. By and large, most people outside mathematics did not experience the change until the rapid growth of the digital age in the last twenty years. With cheap, ubiquitous computing devices that can do all of the procedural mathematics faster and more accurate than any human, no one who wants – or wants to keep – a good job can now ignore that shift from the old “application of known procedures” to new emphasis on creative problem solving. ...

Learning mathematics had been that way for several thousand years. Math textbooks were essentially recipe books. Now all those math recipes have been coded into devices, some of which we carry round in our pockets. Suddenly, in a single generation, mastery of the procedural math skills that had ruled supreme for three thousand years has become largely irrelevant. Students don’t need to train themselves to do long computations, as was necessary when I was a child. No one calculates that way any more!

... the skill that is in great demand today, and will continue to grow, is the ability to take a novel problem, possibly not well-defined, and likely not having a single “right” answer, and make progress on it, in some cases (but not all!) “solving” it (whatever that turns out to mean). The problems we need mathermatics for today come in a messy, real-world context, and part of making progress is to figure out just what you need from that context. ...

The traditional symbols of math were developed to do mathematics on a sheet of paper. Actually, they were originally developed to do it in the sand, on clay tablets, later on parchment, and then paper (and blackboards). But in all cases, it was a static representation of something fundamentally dynamic – namely a form of thinking! Tablet computers and video games provide interactive, dynamic representations, which means you can get closer to the thinking, and break through the Symbol Barrier.

četrtek, 24. julij 2014

Hitenje z razpisom za direktorja ARRS

Časopis Dnevnik poroča o skrajšanem roku za prijavo na razpis za direktorja ARRS, ki bo odprt samo teden dni in še to sredi poletja: V novem mandatu se obeta stara naveza (24. julij 2014). Novinarka se je o zapletu pogovarjala tudi z Juretom Zupanom in Jernejem Zupancem.
Jutri bo objavljen javni natečaj za direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost. Upravnemu odboru, ki mu spet predseduje Rado Bohinc, se očitno zelo mudi – rok za prijavo bo namreč krajši od tistega, določenega v statutu. ...

Presenečenj ni pričakovati, tudi zato ne, ker bo natečaj objavljen le dober teden dni, in še to sredi sezone dopustov. Novoimenovani upravni odbor je namreč v torek na prvi seji sprejel odločitev, da natečaj objavi jutri, rok za prijavo pa se izteče v ponedeljek, 4. avgusta – čeprav statut jasno določa, da je rok za prijavo 15 dni po objavi. Naši sogovorniki se strinjajo, da je to povsem nesprejemljivo. »Vprašanje je, kdo bo razpis v sezoni dopustov sploh zasledil in se uspel nanj pravočasno prijaviti,« opozarja predsednik znanstvenega sveta ARRS dr. Vitoslav Turk. ...

Prav Bohinc je tisti, ki bo v imenu upravnega odbora vladi predlagal kandidata, ki ga bo ta nato zelo verjetno potrdila. Možnosti, da ne bi predlagal Demšarja, so po besedah sogovornikov minimalne, kar pomeni, da bi mu na poti do tretjega mandata lahko stala samo nova vlada, ki se z njegovim nadaljevanjem dela na čelu ARRS ne bi strinjala.

S tem se namreč ne strinja tudi marsikdo iz znanstvene srenje, čeprav se le redki upajo javno izpostavljati. ARRS je namreč tista, ki razporeja proračunska sredstva, namenjena znanstvenemu raziskovanju. »Upam, da uspe dobrim slovenskim znanstvenikom preživeti še en Demšarjev mandat,« je zelo verjetno novo imenovanje kratko komentiral profesor fizike na Univerzi v Cincinnatiju dr. Jure Zupan. »Mislim namreč, da je avtomatiziran točkovalni sistem ocenjevanja znanstvenikov smešen in vodi v porazno hiperprodukcijo člankov, namesto da bi poudarjal kakovost.« Ponovna Demšarjeva izvolitev se mu zdi zgrešena tudi iz drugih vidikov. »Glede na afero z Zoisovo nagrajenko Dušanko Janežič, ki je bila zaradi nenamenske porabe javnih sredstev odpuščena s Kemijskega inštituta, a še vedno dobiva denar na razpisih ARRS, bi bila vnovična Demšarjeva izvolitev najmanj nehigienična.« ...

Poleg znanstvenikov se je ob netransparentnost delovanja ARRS že leta 2009 obregnilo tudi računsko sodišče, ki je agenciji izdalo mnenje s pridržkom, nato pa dve leti kasneje še Evropska znanstvena fundacija. Dr. Vitoslav Turk zato vztraja, da je nujna popolna reorganizacija ARRS, raziskovalec iz gospodarstva dr. Jernej Zupanc pa upa, da bo za začetek transparenten vsaj postopek imenovanja novega direktorja – da bo torej potekal pred očmi znanstvene javnosti, ki bo lahko kritično ovrednotila javno objavljene programe kompetentnih kandidatov. »Vodenje ARRS v veliki meri pomeni določanje slovenske raziskovalne politike in je izjemnega pomena ne samo za slovensko znanost in visoko šolstvo, temveč za prihodnost vseh državljanov. Imenovanje direktorja je prek upravnega odbora pretežno politična odločitev, in glede na popolno rošado političnega prostora na zadnjih parlamentarnih volitvah bi bilo higienično, da novega direktorja izbere naslednja vlada,« je še prepričan. (Vir: V novem mandatu se obeta stara naveza (Dnevnik, 24. julij 2014))

sreda, 23. julij 2014

Imenovan nov upravni odbor ARRS


66. redna seja vlade RS (17. 4. 2014)
Vlada je na današnji seji imenovala v Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za mandatno obdobje petih let. Kot predstavnike ustanovitelja je v upravni odbor imenovala: dr. Polono Demadenik, dr. Rada Bohinca, mag. Francija Pivca in mag. Simono Jerman, vse na predlog ministrstva pristojnega za znanost. Kot predstavnika raziskovalnih organizacij, univerz, SAZU, GZS in drugih uporabnikov, organiziranih v ustrezna interesna združenja oziroma društva, ter reprezentativnih sindikatov, so imenovali dr. Karin Stano Kleinschek in dr. Igorja Muševiča. Kot predstavnika uporabnikov, ki niso organizirani v ustrezna interesna združenja, pa dr. Tomaža Savška.

Vse je pripravljeno za izbor novega(?) direktorja ARRS. Bodo počakali na novo vlado, ali potrditev 5-letnega mandata eni najpomembnejših figur slovenske znanstvene politike spada med tekoče posle vlade v odhajanju?