četrtek, 24. julij 2014

Hitenje z razpisom za direktorja ARRS

Časopis Dnevnik poroča o skrajšanem roku za prijavo na razpis za direktorja ARRS, ki bo odprt samo teden dni in še to sredi poletja: V novem mandatu se obeta stara naveza (24. julij 2014). Novinarka se je o zapletu pogovarjala tudi z Juretom Zupanom in Jernejem Zupancem.
Jutri bo objavljen javni natečaj za direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost. Upravnemu odboru, ki mu spet predseduje Rado Bohinc, se očitno zelo mudi – rok za prijavo bo namreč krajši od tistega, določenega v statutu. ...

Presenečenj ni pričakovati, tudi zato ne, ker bo natečaj objavljen le dober teden dni, in še to sredi sezone dopustov. Novoimenovani upravni odbor je namreč v torek na prvi seji sprejel odločitev, da natečaj objavi jutri, rok za prijavo pa se izteče v ponedeljek, 4. avgusta – čeprav statut jasno določa, da je rok za prijavo 15 dni po objavi. Naši sogovorniki se strinjajo, da je to povsem nesprejemljivo. »Vprašanje je, kdo bo razpis v sezoni dopustov sploh zasledil in se uspel nanj pravočasno prijaviti,« opozarja predsednik znanstvenega sveta ARRS dr. Vitoslav Turk. ...

Prav Bohinc je tisti, ki bo v imenu upravnega odbora vladi predlagal kandidata, ki ga bo ta nato zelo verjetno potrdila. Možnosti, da ne bi predlagal Demšarja, so po besedah sogovornikov minimalne, kar pomeni, da bi mu na poti do tretjega mandata lahko stala samo nova vlada, ki se z njegovim nadaljevanjem dela na čelu ARRS ne bi strinjala.

S tem se namreč ne strinja tudi marsikdo iz znanstvene srenje, čeprav se le redki upajo javno izpostavljati. ARRS je namreč tista, ki razporeja proračunska sredstva, namenjena znanstvenemu raziskovanju. »Upam, da uspe dobrim slovenskim znanstvenikom preživeti še en Demšarjev mandat,« je zelo verjetno novo imenovanje kratko komentiral profesor fizike na Univerzi v Cincinnatiju dr. Jure Zupan. »Mislim namreč, da je avtomatiziran točkovalni sistem ocenjevanja znanstvenikov smešen in vodi v porazno hiperprodukcijo člankov, namesto da bi poudarjal kakovost.« Ponovna Demšarjeva izvolitev se mu zdi zgrešena tudi iz drugih vidikov. »Glede na afero z Zoisovo nagrajenko Dušanko Janežič, ki je bila zaradi nenamenske porabe javnih sredstev odpuščena s Kemijskega inštituta, a še vedno dobiva denar na razpisih ARRS, bi bila vnovična Demšarjeva izvolitev najmanj nehigienična.« ...

Poleg znanstvenikov se je ob netransparentnost delovanja ARRS že leta 2009 obregnilo tudi računsko sodišče, ki je agenciji izdalo mnenje s pridržkom, nato pa dve leti kasneje še Evropska znanstvena fundacija. Dr. Vitoslav Turk zato vztraja, da je nujna popolna reorganizacija ARRS, raziskovalec iz gospodarstva dr. Jernej Zupanc pa upa, da bo za začetek transparenten vsaj postopek imenovanja novega direktorja – da bo torej potekal pred očmi znanstvene javnosti, ki bo lahko kritično ovrednotila javno objavljene programe kompetentnih kandidatov. »Vodenje ARRS v veliki meri pomeni določanje slovenske raziskovalne politike in je izjemnega pomena ne samo za slovensko znanost in visoko šolstvo, temveč za prihodnost vseh državljanov. Imenovanje direktorja je prek upravnega odbora pretežno politična odločitev, in glede na popolno rošado političnega prostora na zadnjih parlamentarnih volitvah bi bilo higienično, da novega direktorja izbere naslednja vlada,« je še prepričan. (Vir: V novem mandatu se obeta stara naveza (Dnevnik, 24. julij 2014))

sreda, 23. julij 2014

Imenovan nov upravni odbor ARRS


66. redna seja vlade RS (17. 4. 2014)
Vlada je na današnji seji imenovala v Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za mandatno obdobje petih let. Kot predstavnike ustanovitelja je v upravni odbor imenovala: dr. Polono Demadenik, dr. Rada Bohinca, mag. Francija Pivca in mag. Simono Jerman, vse na predlog ministrstva pristojnega za znanost. Kot predstavnika raziskovalnih organizacij, univerz, SAZU, GZS in drugih uporabnikov, organiziranih v ustrezna interesna združenja oziroma društva, ter reprezentativnih sindikatov, so imenovali dr. Karin Stano Kleinschek in dr. Igorja Muševiča. Kot predstavnika uporabnikov, ki niso organizirani v ustrezna interesna združenja, pa dr. Tomaža Savška.

Vse je pripravljeno za izbor novega(?) direktorja ARRS. Bodo počakali na novo vlado, ali potrditev 5-letnega mandata eni najpomembnejših figur slovenske znanstvene politike spada med tekoče posle vlade v odhajanju?

torek, 15. julij 2014

Mešetarjenje s študentskimi mnenji

Včeraj, 14. julija, je bil v Delu objavljen članek Tine Kristan z naslovom »Razkrivamo, kako se trguje pri profesorskih nazivih«. Med drugim sta opisana neuspešen boj raziskovalke za poučevanje predmeta in zavrnjena habilitacija na podlagi spornega negativnega mnenja študentskega sveta. Posledica dogajanj na eni izmed članic UL je, da je žrtev, raziskovalka na učiteljskem mestu, danes brezposelna. Gre za primer neuspešnega boja proti sistemu, ki pa še zdaleč ni osamljen.

Sprememba študentskega mnenja ob pristanku na oddajo vloge za nižji naziv (zapisnik mediacije).
Dekan ji je v mediaciji še predlagal, da umakne vlogo za naziv izredne profesorice in zaprosi za ponovno izvolitev v naziv docentke. V tem primeru naj ji študentski svet poda pozitivno mnenje, ob tem, da se »vzpostavi dialog med študenti in docentko, dogovori pravila igre ter spremlja delo docentke«. Docentka lahko kadarkoli zaprosi za izvolitev v naziv izredne profesorice in »študentski svet bo v primeru korektnega sodelovanja s študenti podal pozitivno mnenje«. S predlogi so se študenti strinjali, ona ne. 
Študentsko mnenje na podlagi ustnega izročila.
Jasnih pravil ni, merila za volitve v nazive določajo le, da študenti napišejo mnenje »na temelju anket in neformalnih informacij, ki jih pridobijo od študentov«. Hkrati pa je, presenetljivo, dovoljeno, da oblikujejo mnenje mimo anket, ki pa ga morajo »izčrpno obrazložiti in utemeljiti«. Bolj natančen ni niti pravilnik o študentskih anketah.
Gre za sistemski problem.
To je le en primer mešetarjenja pri profesorskih nazivih. Dokazuje pa, pravi predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič, da »postopek pridobivanja študentskih mnenj ni transparenten in omogoča zlorabe v obe smeri: bodisi fakulteta izigra negativno študentsko mnenje ali pa se študentsko mnenje uporabi za obračun z nezaželenim posameznikom. Na večini fakultet poznamo primere obojega«. Takšne »kravje kupčije so mi še kako znane«, nam je povedal profesor ene od ljubljanskih fakultet. Prav tako nam je nekdanja študentska funkcionarka priznala, da je dobila klice, ki so se začeli z »uredi« ali »poskrbi«. Gre za sistem, za katerega vsi vedo, da je pomanjkljiv, nihče pa, vsaj po naših informacijah, nima resnega predloga za spremembo. Spornih točk je več. Izpopolniti je treba pravila o podajanju mnenj študentskih svetov, ki morajo postati verodostojna in slišana. Prav tako bi morali določiti aktivnosti po negativnem mnenju, pri katerih bi sodelovali vsi vpleteni, njihov namen pa ne bi bil kaznovanje, temveč izboljšanje dela profesorjev. 

petek, 11. julij 2014

Stališča strank do znanosti in visokega šolstva

Visokošolski sindikat Slovenije je med političnimi strankami izvedel predvolilno anketo o načrtih za urejanje področja visokega šolstva in znanosti. Odzive strank so skupaj z analizo objavili na svoji spletni strani: Volitve 2014 - odgovori političnih strank - Sindikat VSS. Tule je povzetek odgovorov:
Ugotavljamo, da so prejeti odgovori povedni, čeprav so kratki. Iz njih je mogoče razbrati dve glavni dimenziji: stopnjo sektorske kompetentnost in stopnjo neoliberalne usmerjenost posameznih političnih strank.

1.) Stranke so različno kompetentne. Nekatere dobro poznajo posebnost in posebne težave VŠ ter so zmožne razviti profilirana stališča, druge ga poznajo v grobem, nekatere pa o tem področju ne vedo dosti, zato so na konkretna vprašanja odgovorile klišejsko (npr. Pirati, DL, tudi PS). Med drugim ugotavljamo, da večina strank ne razume problema sistemskega financiranja raziskovanja kot ene od temeljnih dejavnost univerze. Ker je VŠ po našem mnenju eno od strateških področij, ki je pomembno za razvoj in za kakovost življenja, področna nekompetentnost pomeni, da nekatere stranke niso usposobljene za sodelovanje v vladi in za aktivno sooblikovanje te in še katere druge sektorske politike.

Tudi molk nekaterih večjih strank, ki jim predvolilne ankete napovedujejo vstop v državni zbor (NSi, Desus, SD, ki celo vodi VŠ resor v odhajajoči vladi), si razlagamo kot posledico bodisi brezbrižnost do področja VŠ, bodisi težav s sodelovanjem s panožnimi sindikat, ki so jih izkazale že, ko so bile v vladi.

2.) Če so imele pred desetimi let in več glavne politične stranke v Sloveniji podobne ekonomskosocialne programe, so danes vse bolj vidne razlike med tistimi, ki se zavzemajo za neoliberalne recepte (krčenje javne porabe, finančna in lastniška privatizacija, komercializacija javnih storitev), in tistimi, ki so naklonjene večjemu obsegu javnih storitev. V prvo skupino izrazito spadajo SLS, DL in SDS; v drugo ZL, Solidarnost in Verjamem, delno pa tudi SMC in ZaAB, ki se sicer spogledujeta tudi z nekaterimi neoliberalnimi potezami, kot sta izstop VŠ iz sistema plač javnih uslužbencev in prepuščanje raziskovalne dejavnost univerz trgu.

Med prejetimi odgovori so merodajni zlasti tisti, v katerih se stranke opredeljujejo do problema javnofinančne podhranjenost VŠ. Nekatere lahkotno predlagajo kompenzacijo v obliki večjega sodelovanja z naročniki iz gospodarstva, in to ne da bi upoštevale njegovo finančno in razvojno kondicijo. Pri tem izhodiščnega problema bodisi ne razumejo, bodisi so se pripravljene odpovedat pomenu javne službe na področju VŠ. Javno VŠ obravnavajo bolj kot računovodski problem, kakor pa kot storitev za državljane in kot razvojno zagato. Podobno simptomatični so tudi odgovori na vprašanje, kako olajšati zaposlovanje mladih izobražencev.

3.) Poleg navedenih izpostavljamo še tale stališča strank.

– SMC, ZaAB, Verjamem, PS, Solidarnost in ZL obljubljajo, da bodo v nekaj leth dvignile obseg javnega financiranja VŠ na povprečje OECD (2 % BDP), DL, SLS in SDS pa ne.
– SLS in SDS menita, da je položaj zaposlenih v VŠ relativno dober, ZaAB in PS, da je primerljiv s sorodnimi sektorji, ostale stranke pa priznavajo relativno slabe razmere, še zlasti za prekarne delavce v VŠ.
– Skoraj vse stranke (razen SMC, ki pa se ji sodeč po predvolilnih anketah obeta vodenje vlade) zavračajo izstop VŠ iz sistema plač javnih uslužbencev. Takšen izstop bi močno pospešil prekarizacijo v VŠ in še povečal odvisnost zaposlenih od tržnih prihodkov.
– Vse stranke so proti širitvi šolnin na redne študente in proti takšni ureditvi, ki jo je prinašal pomladni predlog novega Zakona o visokem šolstvu. Ob tem izstopata SLS in DL, ki eno glavnih nalog na področju VŠ vidita v discipliniranju fiktivnih študentov in predlagata ukrepe (vavčerji), s katerimi naj bi sankcionirali neuspešen ali napačen študij. Naj dodamo, da bi vavčerji po našem prepričanju porušili sistem stabilnega financiranja akreditiranih študijskih programov in logiko organiziranost VŠ kot javne službe.
– ZL se zavzema za vsebinsko nepogojen brezplačni izredni in doktorski študij, SMC, Solidarnost in Verjamem pa se nagibajo k tej možnost vsaj za najboljše študente.
– Le manjšina strank (ZL, SMC, Solidarnost) se je pripravljena aktivno zavzeti za demokratizacijo oz. razširitev volilne pravice na nepedagoške delavce v VŠ. Ostale se izogibajo tej temi s sklicevanjem na avtonomijo univerze in jo prepuščajo organom, v katerih pa nepedagoški delavci sedaj nimajo svojih predstavnikov. Neetabliranim deležnikom bi prisluhnili, če bi to dovolili etablirani.
– Večina strank meni, da so koncesije zasebnim VŠ zavodom smiselne le, če se s tem pokrije potrebo, ki je javni zavodi ne morejo. Drugačno stališče imajo SDS, SLS in DL, ki se zavzemajo za prosto konkurenco ali izrecno branijo interese zasebnih koncesionarjev.

Analizo, ki je nastala na podlagi ankete, skupaj z odgovori strank prepuščamo v uporabo univerzitetni skupnost, širši javnost in medijem.

za Visokošolski sindikat Slovenije
Marko Marinčič, predsednik, Marija Javornik Krečič, predsednica sindikata Univerze v Mariboru, Gorazd Kovačič, predsednik Sindikata Univerze v Ljubljani, Elizabeta Zirnstein, predsednica Sindikata Univerze na Primorskem htp://www.sindikat-vss.si/

sreda, 09. julij 2014

Alenka Bratušek ustavila imenovanje upravnega odbora ARRS in kritika na razpis ARRS

Danes je v Dnevniku objavljena zgodba z naslovom »Prerivanje Bratuškove in Pikala na plečih znanstvenikov«, ki izpostavi zaustavitev imenovanja UO ARRS in poda kritiko zadnjega izbora projektov na ARRS sklicujoč se na zapis Jerneja Zupanca in komentarje na blogu Kvarkadabre. Kratki izseki zgodbe:
Kot so dejali v njenem kabinetu, »pričakuje, da bo minister Pikalo predlagal kompetentne ljudi«. Po naših informacijah je premierka ocenila, da je bil kriterij za izbor predvsem pripadnost Pikalovemu krogu, kar naj bi bil tudi sicer prevladujoč način kadrovanja ministra za izobraževanje, znanost in šport.

Ob tem so poznavalci okoliščin celo poudarjali, da naj bi v ozadju omenjenega predloga v resnici stal dosedanji predsednik UO ARRS Rado Bohinc oziroma naj bi bil med njim in direktorjem agencije dosežen dogovor o medsebojni pomoči. Ta naj bi Demšarju pomagal k še eni (hitri) izvolitvi za direktorja ARRS.

Na znanstvenem blogu Kvarkadabre je raziskovalec Jernej Zupanc ob tem objavil analizo, ki je pokazala, da je med tistimi, ki so prišli v drugi krog, »več kot polovica, 57% odstotkov«, ki so napredovali zaradi pravila, ne pa kakovosti vsebine prijave.« Ob takšno ureditev se je že leta 2011 obregnila Evropska znanstvena fundacija (ESF), ki je v oceni slovenskega sistema zapisala, da »takšen pristop, ki daje prednost že uveljavljenim področjem in znanstvenim skupinam, lahko zaustavi prepuščanje novih znanstvenih idej, inovativnih pristopov in perspektiv«.

ponedeljek, 07. julij 2014

Slovenski profesor v ZDA, ki je soustvarjal Hobita

Na rtvslo portalu so pred dnevi objavili intervju z Jernejem Barbičem, profesorjem računalniške grafike na USC (sicer mojim znancem iz časov na Carnegie Mellon U.). Vredno branja, čeprav je intervju kar dolg....

Natečaj za najboljšo fotografijo s področja znanstvenega raziskovanja


»Znanost na delu« 
Natečaj za najboljšo fotografijo s področja znanstvenega raziskovanja 
K sodelovanju vabimo znanstvenike in znanstvene navdušence, ki se srečujejo z znanostjo v raziskovalnih laboratorijih ali izven njih, doma, na ulici, pri igri, športu… Pričakujemo posnetke, ki prikazujejo raziskovalce pri delu, zanimive  pojave in poskuse  ali njihove rezultate. Vsebina je lahko poučna ali zabavna. Vsak avtor lahko pošlje največ tri posnetke. 
Posnetki naj bodo opremljeni s kratkim naslovom (do 60 znakov), kratkim poljudno-strokovnim pojasnilom (do 300 znakov) in podatki o avtorju (ime in priimek, institucija, elektronski naslov).  
Glavni kriterij ocenjevanja bo vsebinska zanimivost oz. sporočilnost posnetka (skupaj s pojasnilom). 
Posnetke pošljite po elektronski pošti na naslov znanost@satena.si, Subject: ZnC-foto in sicer do 31. avgusta 2014. Objavljali jih bomo na spletni strani ZnC, Facebooku in Twitterju. 
Rezultati natečaja bodo objavljeni 10. septembra pred začetkom predavanja v Kavarni Union in na spletni strani www.znanostnacesti.si. 
Tri najboljše fotografije bodo nagrajene.
Nagrada za 1. mesto:  100 eur + majčka
Nagrade za 2.-10. mesto:  majčka z znakom »ZnC - Znanost na delu«, »Delam 24 ur«, …. 
Ocenjevalna komisija:
• prof. dr. Jadran Lenarčič (IJS)
• Renata Dacinger (TV Slo, ZnC)
• Denis Oštir (POP TV)
• Uroš Škerl Kramberger (Dnevnik)
• Matej Povše (fotograf, samozaposleni v kulturi)
Za dodatne informacije v zvezi z natečajem pišite na e-mail naslov: znanost@satena.si ali sasa.novak@ijs.si